Ker je sodišče v dokaznem postopku na predlog toženca izvedlo dokaz s pridobitvijo dopolnilnega mnenja zdravstvene komisije, kljub razhajanjem med dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije in zdravstveno dokumentacijo pa ni izvedlo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca, ki ga je predlagala tožnica, je bila tožnica prizadeta v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem.
ZD člen 46, 48, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116. OZ člen 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556.
nujni dedni delež – obračunska vrednost zapuščine – preužitkarska pogodba – pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
Obveznost plačati pogodbeno kazen (in s tem pravica druge pogodbene stranke zahtevati plačilo pogodbene kazni) zaradi akcesornosti preneha, če primarna izpolnitvena obveznost ni veljavno nastala, ker je npr. nična.
Beneficium novorum se razteza le na subjektivne novote, zato so predmet pritožbenih novot lahko le subjektivno nova dejstva. Pravnomočnost se razteza samo na tisti sklop dejstev, ki jih je bilo še mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, nastala do konca glavne obravnave.
potek glavne obravnave – odsotnost tožene stranke na naroku - zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0059205
ZDen člen 15, 15/1, 67, 78. ZPP člen 72/2, 280, 286b, 339, 339/2-8. SZ člen 53.
odpoved najemne pogodbe - denacionalizirano premoženje - upravičenja skrbnika za poseben primer - aktivna legitimacija - razpis naroka - preložitev naroka - označba stranke - pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga
V kolikor je toženec menil, da nima dovolj časa za pripravo na (zadnjo) glavno obravnavo, bi lahko (pravočasno) predlagal preložitev naroka. Zato ni mogoče šteti, da zatrjevane procesne kršitve (8. točka 2. odst. 339. čl. ZPP) ni mogel uveljavljati brez svoje krivde že pred sodiščem prve stopnje.
Predodelitev spisa zaradi bolezni sodnika predvideva 162. čl. Sodnega reda, zato je neutemeljen očitek, da o zadevi ni sodil zakoniti sodnik.
Kot stranka v postopku lahko nastopajo tudi dediči upravičenke (ki ji je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno stanovanje, glede katerega se zahteva odpoved najemne pogodbe), ne da bi bili ti poimensko navedeni.
Med pravdo plačani obroki najemnine ne vplivajo na pravico tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe zaradi razlogov po 53. čl. SZ.
Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem zunajzakonska skupnost ni obstajala, saj je bil pokojni zavarovanec ves čas skupnega bivanja s tožnico in tudi ob smrti poročen z drugo žensko, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.
Upravitelj zapuščine je lahko tudi eden izmed dedičev. Popis zapuščine opravi izvršitelj ali notar ali delavec sodišča, ki ga določi sodišče, ne pa tudi upravitelj zapuščine.
ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - ustvaritev nove stvari - povrnitev vlaganj - zastaranje
Ocena prvega sodišča, da ugotovljeni dejanski dogovor med lastnico in tožnikoma ni predstavljal pravno upoštevnega dogovora o gradnji, je pravno pravilna. Soglasje lastnice za preureditev podstrešja v stanovanje, ne da bi se posebej dogovorili o nastanku solastninske pravice v deležih za nastanek solastnine, ne zadošča, pa tudi ne konkludentna dejanja, na katera se sklicuje pritožba (privolitev lastnice, neupiranje vlaganju).
ZDR člen 154, 154/1. ZPP člen 315, 315/1, 358, 358/5.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – predmet dokaznega bremena
Za sam obstoj toženčeve odškodninske odgovornosti tožniku ni treba dokazati vse zatrjevane škode. Zadostuje dokaz, da je do škode prišlo. Določen način nesreče in s tem povezane poškodbe avtomobila pa so predmet dokazovanja v zvezi z višino odškodnine.
procesna sposobnost – opravilna sposobnost – odvzem opravilne sposobnosti - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pojasnilo pooblaščenca, da stranki ni bila odvzeta opravilna sposobnost, ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, zatrjevanih tožene stranke in ponujenem dokazu po postavitvi izvedenca psihiatra, ni dovolj za ugotovitev procesne sposobnosti stranke.
Z namestitvijo kamere nad vhod in postavitvijo ogrodja za senčno uto najemnik v stanovanju in vgrajeni opremi ni izvršil takih sprememb, ki bi predstavljale odpovedni razlog po določilu 6. točke 1. odst. 103. čl. SZ-1.
OZ člen 352, 356. ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi – odškodninska terjatev – terjatev za povračilo nepremoženjske škode
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 18, 115, 115/1, 124, 147, 148, 148/1, 148/1-1, 148/1-3, 149, 149/3, 149/3-1, 149/4. ZEN člen 18.
vknjižba lastninske pravice- zemljiškoknjižno dovolilo – stanje zemljiške knjige ob vpisu – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – označba nepremičnine – zemljiški kataster – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu po začetku zemljiškoknjižnega postopka
Zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.
Zemljiškoknjižno sodišče sicer ne sme presojati materialnopravne pravilnosti predložene listine. Za obravnavani primer pa je odločilnega pomena, da mora po izrecnem pravilu 4. odst. 149. člena ZZK-1 presojati popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Vpisa ni mogoče dovoliti, če so podatki o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu nepopolni ali nejasni.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0065072
ZZK-1 člen 124, 133, 133/1, 147, 148, 150, 150/1, 150/1-2. ZIZ člen 250, 254, 254/3, 254/4. SPZ člen 274, 274/2, 274/3.
zastavna pravica – zastavna pravica na podlagi sporazuma strank – vknjižba zastavne pravice – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – uporaba določb ZIZ, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo – prenehanje uporabe določil drugih zakonov
Predlagateljičin zemljiškoknjižni predlog se opira na listino, iz katere izhaja, da naj se vknjižba hipoteke dovoli zoper dolžnico J. Z. kot lastnico stanovanja. Ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga 24.6.2009 J. Z. ni bila vpisana kot lastnica obravnavane nepremičnine, ki je od 10.4.2007 v lasti K. Z.. Iz pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa proti K. Z. iz 1. odstavka 150. člena ZZK-1, saj K. Z. ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo hipoteke, razen tega pa tudi ne gre za primer iz 2. alineje 1. odstavka 150. člena ZZK-1 (obstoj odločbe pristojnega organa, ki bi učinkovala proti K. Z. kot udeleženki postopka, v katerem bi bila izdana ta odločba).
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/6, 421, 427, 427/4. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3, 72/2.
družinska pokojnina – ohranitev pravice po prejšnjih predpisih
Ker tožnica ni dopolnila 45 let starosti pred 31. 12. 1999, ji pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 ni mogoče priznati, ko je dopolnila 50 let starosti.