ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43. ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – dobrovernost – zakonita posest – dobroverna posest – lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – evidentiranje nepremičnin – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ob upoštevanju materialnopravnih izhodišč sta bila tožnica in pred njo njen pokojni mož dobroverna posestnika sporne nepremičnine, saj sta jo uživala v prepričanju, da je njuna, kljub dejstvu, da sta oba vedela, da stanje v zemljiški knjigi ni urejeno.
Sodni odločbi res ne bo priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki bi ga med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec geodetske stroke, saj glede na postavljeni tožbeni zahtevek in razpoložljive podatke, s katerimi Geodetska pisarna Trebnje razpolaga, pridobljeni pa so bili v predpisanem upravnem postopku, to ni bilo potrebno. Z vsemi podatki, ki jih mora vsebovati elaborat, Geodetska pisarna Trebnje že razpolaga, saj je bil postopek parcelacije v letu 1993 izveden v upravnem postopku po tedaj veljavnem Zakonu o zemljiškem katastru in ob upoštevanju Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel.
izostanek s prvega naroka – zamudna sodba – učinkovanje ustavne odločbe
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno..
nepremoženjska škoda – razžalitev dobrega imena in časti – opravičilo toženca
Subjektivno doživljanje oškodovanca je treba objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil.
Izrek sodbe, iz katerega ni razvidno, o čem je sodišče po vsebini sploh odločalo (ali je odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja) je nerazumljiv in predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere se sodbe ne more preizkusiti.
URS člen 22. ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na poravnalni narok – odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi, št. U-I-164/09-13, z dne 4. 2. 2010 ugotovilo, da je določba 2. odst. 282. člena ZPP v neskladju z URS, ker pomeni prekomeren poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in zato navedeno določbo razveljavilo. Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinkovanja razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Otrok v starosti mld. B. (15 let) ima pravico, da tudi sam aktivno sodeluje pri določanju načina izvrševanja stikov s tistim od staršev, s katerim ne živi skupaj oziroma, da z njim vzdržuje stike na način, ki je skladen z otrokovimi željami in potrebami ter njegovimi šolskimi obveznostmi in dejavnostmi v prostem času. Zato je potrebno pri ureditvi stikov s sodno odločbo med tožencem in sinom B. slednjemu omogočiti aktivno vlogo v izvajanju njegove pravice do stikov z očetom.
Čeprav toženec ni zaposlen, pa je zmožen za delo in je glede na svoj način življenja očitno tudi pridobitno zmožen v tolikšni meri, da zmore zaslužiti tudi potrebna sredstva za plačevanje preživnine. Pri tem je pravno neupoštevno toženčevo sklicevanje na urejanje lastne eksistence (bivalnih pogojev), saj je preživninska obveznost do otrok primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi in željami.
Obveznost plačati pogodbeno kazen (in s tem pravica druge pogodbene stranke zahtevati plačilo pogodbene kazni) zaradi akcesornosti preneha, če primarna izpolnitvena obveznost ni veljavno nastala, ker je npr. nična.
Beneficium novorum se razteza le na subjektivne novote, zato so predmet pritožbenih novot lahko le subjektivno nova dejstva. Pravnomočnost se razteza samo na tisti sklop dejstev, ki jih je bilo še mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, nastala do konca glavne obravnave.
Upravitelj zapuščine je lahko tudi eden izmed dedičev. Popis zapuščine opravi izvršitelj ali notar ali delavec sodišča, ki ga določi sodišče, ne pa tudi upravitelj zapuščine.
starostna pokojnina – prenehanje zavarovanja – zavarovanje v tujini
Tožnik, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima, kljub temu da je kot delničar in poslovodni organ trgovinske družbe s sedežem v Avstriji vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, pravico do starostne pokojnine (v Sloveniji), ker ni podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in je s tem izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja iz 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do pokojnine.
Ker mora stranka dokazni predlog substancirati, torej natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi, bi morala tožnica, ki zatrjuje, da so izvedenska mnenja invalidskih komisij nepristranska, navesti, česa invalidska komisija ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila. Ker tega ni storila, sodišče ni imelo razloga za postavitev sodnega izvedenca.
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - ustvaritev nove stvari - povrnitev vlaganj - zastaranje
Ocena prvega sodišča, da ugotovljeni dejanski dogovor med lastnico in tožnikoma ni predstavljal pravno upoštevnega dogovora o gradnji, je pravno pravilna. Soglasje lastnice za preureditev podstrešja v stanovanje, ne da bi se posebej dogovorili o nastanku solastninske pravice v deležih za nastanek solastnine, ne zadošča, pa tudi ne konkludentna dejanja, na katera se sklicuje pritožba (privolitev lastnice, neupiranje vlaganju).
OZ člen 205. URS člen 147. ZSkuS člen 5, 9. ZZZPB člen 1, 1/4, 6, 6/2, 6/3. ZZZPB-F člen 6, 59. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.
koncesijsko razmerje – koncesijska pogodba – posredovanje dela študentom in dijakom – študentska organizacija – nepristno poslovodstvo
S sklenitvijo koncesijske pogodbe nastane koncesijsko razmerje, vendar pa slednje ni navadno obligacijsko razmerje. Ena stranka razmerja (koncendent) je namreč nosilec oblasti, njen predmet je podelitev posebne ali izključne pravice za opravljanje določene dejavnost. Ta je sicer pridržana izključno državi ali splošno koncendentu in je pravica monopolne narave, brez katere koncesijskega razmerja ni mogoče pojmovati.
Ni utemeljenih razlogov, da bi tožena stranka, ki je dejavnost posredovanja dela študentom in dijakom opravljala brez sklenjene koncesijske pogodbe, zadržala tako pridobljene koristi (v višini koncesijske dajatve ob upoštevanju normiranih stroškov.
Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka.
potek glavne obravnave – odsotnost tožene stranke na naroku - zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – pisnost pogodbe – domneva o podaljšanju veljavnosti pogodbe za določen čas
Pritožba zmotno meni, da je treba 2. odstavek 27. člena ZPSPP razlagati tako, da je le v korist najemnika. Če je bila pogodba sklenjena za določen čas, najemnik pa je prostore po prenehanju pogodbe še naprej uporabljal, tožeča stranka pa očitno ni vložila pri sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, je prišlo do pogodbe, obnovljene za nedoločen čas. Ker je bila pogodba sklenjena, je za sporni čas tožeča stranka tudi utemeljeno izdajala račune in zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0059205
ZDen člen 15, 15/1, 67, 78. ZPP člen 72/2, 280, 286b, 339, 339/2-8. SZ člen 53.
odpoved najemne pogodbe - denacionalizirano premoženje - upravičenja skrbnika za poseben primer - aktivna legitimacija - razpis naroka - preložitev naroka - označba stranke - pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga
V kolikor je toženec menil, da nima dovolj časa za pripravo na (zadnjo) glavno obravnavo, bi lahko (pravočasno) predlagal preložitev naroka. Zato ni mogoče šteti, da zatrjevane procesne kršitve (8. točka 2. odst. 339. čl. ZPP) ni mogel uveljavljati brez svoje krivde že pred sodiščem prve stopnje.
Predodelitev spisa zaradi bolezni sodnika predvideva 162. čl. Sodnega reda, zato je neutemeljen očitek, da o zadevi ni sodil zakoniti sodnik.
Kot stranka v postopku lahko nastopajo tudi dediči upravičenke (ki ji je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno stanovanje, glede katerega se zahteva odpoved najemne pogodbe), ne da bi bili ti poimensko navedeni.
Med pravdo plačani obroki najemnine ne vplivajo na pravico tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe zaradi razlogov po 53. čl. SZ.