ZFPPod člen 27, 27/4. OZ člen 396, 943, 943/1. ZGD člen 394. ZIZ člen 34.
poklicna odgovornost - zavarovanje odvetnikove odgovornosti - nastanek škode - prenehanje teka obresti – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Glede same opredelitve višine škode, ki naj bi jo utrpela pravna prednica tožeče stranke, je relevantna izguba terjatve, ki je tožeča stranka po ustavitvi izvršilnega postopka ni mogla več uveljavljati zoper edino družbenico izbrisanega dolžnika.
Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, ko pri ugotavljanju višine prikrajšanja v posledici izgube terjatve ni upoštevalo določila 376. člena OZ, ki je veljalo v času od uveljavitve OZ (01. 01. 2002) do njegove spremembe in dopolnitve (22. 05. 2007). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 10. 07. 2000 pravnomočen, še preden je Ustavno sodišče dne 02. 03. 2005 delno razveljavilo 1060. člen OZ, ne pomeni, da prepoved „ne ultra alterum tantum“ ne bi učinkovala.
Pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, od katerega je treba odvesti akontacijo davka, tako da je delavec upravičen do plačila za prispevke in davke zmanjšanega (neto) zneska, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
duševno zdravje - duševne motnje - zadržanje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje brez privolitve
Postopek sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Vprašanje (ne)obstoja duševne motnje je nedvomno strokovne narave in v domeni izvedenca psihiatrične stroke, tako kot tudi vprašanje potrebne dobe zadržanja.
Ker tožnik ni dokazal, da ga je toženec fizično napadel in mu povzročil poškodbe, opisane v tožbi, je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna.
Ker je pooblaščenka tožnika tik pred iztekom delovnega dne predlagala preklic obravnave, razpisane za naslednji dan, iz razloga, da je zadržana zaradi udeležbe na kazenski obravnavi, sodišče pa je narok preložilo, ker tožnik ni hotel, da se opravi brez pooblaščenke, je pooblaščenka dolžna povrniti stroške, ki so zaradi preložitve nastali tožencu.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – stanovanje v solasti zakoncev – odmena za uporabo zakončevega solastnega dela – uporabnina
Ker je podlaga za uporabo stanovanja v konkretnem primeru dogovor strank, v katerem pa plačilo ni bilo dogovorjeno, je za obdobje do vložitve tožbe pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik z navedenim sporazumom privolil v lastno prikrajšanje. Od trenutka, ko je zahteval plačilo za uporabo, pa ni več mogoče šteti, da je podana njegova privolitev v prikrajšanje oziroma od tega trenutka dalje ni več podan pravni temelj za brezplačno uporabo.
Za presojo kršitve prevzete pogodbene obveznosti je treba ugotoviti, ali ravnanje mandatarja ustreza pravnemu standardu ustrezne skrbnosti. Pri odplačni mandatni pogodbi ima mandatar položaj profesionalne osebe, zato je treba njegovo ravnanje presojati po strožjem standardu profesionalne skrbnosti – skrbnosti dobrega strokovnjaka. Mandatar naročitelju odgovarja za nepravilno izpolnitev prevzete obveznosti, če bi posel lahko uspešno opravil, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo. To predpostavko mora dokazati naročitelj.
V postopku doslej ni bilo ugotovljeno, ali je drugi toženec tožnika opozoril na z zakonom predpisano posledico, ki nastopi, če ob vložitvi tožbe taksa ni plačana in sodišču ni predloženo potrdilo o plačilu. Odvetnik res ni dolžan zalagati lastnih sredstev za izpolnitev taksne obveznosti svoje stranke, vendar pa svojo profesionalno obveznost do naročitelja pravilno izpolni, če naročitelja opozori, da bo tožba zavržena, če taksa ne bo plačana.
OZ člen 925, 970, 975. ZPP člen 7, 212, 224, 225, 226, 338, 339.
splošni pogoji – ničnost splošnih pogojev - domneva o obstoju vzročne zveze – alkoholiziranost - izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo – zunanji vzrok - dokazno breme
V splošnih pogojih je sicer res določeno, da se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila v krvi več kot 0,5 promila alkohola oziroma več kot 1 promil ob ostalih nezgodah, vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, ampak lahko upravičenec vedno dokaže nasprotno. Določilo splošnih pogojev, ki se razlaga na ta način, da je domnevo mogoče izpodbiti, pa ne nasprotuje samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, niti ni bilo za tožnico prestrogo.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
vročanje pisanj – dejanski naslov – fikcija vročitve
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053043
ZIZ člen 17, 20. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 80, 392. OZ člen 289.
stranka izvršilnega postopka – agrarna skupnost – lastnost pravdne stranke - sodna poravnava – izpodbojnost poravnave – ničnost poravnave – dokazovanje zapadlosti terjatve – rok izpolnitve ni določen
Sodišče prve stopnje se je opredelilo, da upnik ni imel lastnosti pravdne stranke ter da ni izpolnjena materialna predpostavka glede stvarne legitimacije, saj ni mogel postati nosilec pravic in obveznosti iz sodne poravnave, ker v pravdi ni mogel nastopati kot stranka. Z navedenim stališčem je kršilo načelo stroge formalne legalitete. Kršitev pravil o procesni sposobnosti stranke je razlog za izpodbojnost sodne poravnave, ki ga lahko stranke uveljavljajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa razlog za ugotovitev njene ničnosti, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.
V sodni poravnavi sicer res ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti dolžnika, vendar to ne pomeni, da terjatev iz poravnave še ne bi zapadla in zato sodna poravnava ne bi bila izvršljiva. V konkretnem primeru se zapadlost terjatve dokazuje z zapisnikom o poravnavi. Če rok izpolnitve v sodni poravnavi ni določen, je možno uporabiti pravilo iz 289. člena OZ.
uporaba zakona - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - dobrovernost
Po določbah ODZ in ZTLR, se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ni bila pridobljena na nepristen način. Enako velja glede presoje dobrovernosti. Po SPZ je dobrovernost podana samo takrat, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj v opravičljivi zmoti svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR pa je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti pa ni, če posestnik ve, ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
ZDR člen 83, 83/2, 86, 86/1, 86/2, 87, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 9, 9/2, 9/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poskusno delo - zagovor
Razgovor tožnika s toženo stranko o nekaterih vprašanjih dela ne predstavlja zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (sicer v času poskusnega dela, ni šlo za odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela).
prijava terjatve – ločitvena pravica – prijava ločitvene pravice – rok za prijavo terjatve – rok za prijavo ločitvene pravice – nastanek ločitvene pravice po dnevu začetka stečajnega postopka
Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka. V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.
zaznamba nepravdnega postopka vzpostavljanja etažne lastnine – pogoji za vpis zaznambe postopka – predlog za vzpostavitev etažne lastnine - identifikacijski znak nepremičnine
Edini pogoj za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine po ZVEtL po uradni dolžnosti so vloženi predlog predlagatelja pri nepravdnem sodišču, da sodišče tega predloga po prejemu ne zavrže in da predlagatelj ni sam predlagal takšne zaznambe.
Relevanten je identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri se opis opravi, to pa je njena parcelna številka in katastrska občina. Pred vpisom zaznambe v zemljiški knjigi sodišču ni potrebno predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL pošiljati komerkoli od udeležencev, ker tudi to ni pogoj za vpis zaznambe.
prodajna pogodba - višina kupnine – naknaden ustni dogovor o ceni - veljavnost naknadnega ustnega sporazuma - zadolžnica
Cena je bistvena sestavina prodajne pogodbe, vendar pa ni bistvena sestavina prodajne pogodbe višina cene. Veljaven je tudi naknadni ustni sporazum o ceni, če je v pogodbi o prodaji nepremičnine navedena druga cena.
Zadolžnica res ni pravni posel, je pa dokaz o obstoju dolga.
uporaba ZVEtL – vzpostavitev etažne lastnine – razmerje med ZVEtL in SPZ - solastnina
ZVEtL v 2. členu določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu določbe SPZ o nastanku etažne lastnine uporabljajo, če ZVEtL ne določa drugače. Določila ZVEtL v odnosu do SPZ torej niso subsidiarna.
Prav tako ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da uporaba ZVEtL ni mogoča zaradi že obstoječe solastnine na nepremičnini (hiši). V primeru, ko je nepremičnina po podatkih zemljiške knjige v solastnini se na podlagi 11. člena ZVEtL ob vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki po sklepu sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine ne pripadajo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi kot solastniki celotne nepremičnine. Sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino tako ni potreben, prav tako pa za vzpostavitev etažne lastnine niso ovira bremena, kot so hipoteka in zemljiški dolg, saj prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine natančno določa 12. člen ZVEtL.
Ker je bila daljnemu predniku tožnice A. S. odvzeta pravica uporabe nacionaliziranih zemljišč na spornih nepremičninah, pravni prednik tožnice A. S. ni bil imetnik pravice uporabe spornih nepremičnin, zato tudi po določbah ZLNDL ni pridobil na spornih nepremičninah lastninske pravice
pogodbena volja strank – prenehanje pogodbe po sporazumu strank – ponudba – vsebina ponudbe – sklenitev pogodbe na podlagi postopka javnega naročanja – razlaga pogodbe – tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Dejstvo, da je bila tožeča stranka s svojo ponudbo izbrana kot pogodbena stranka v postopku javnega naročanja, ponudbi tožeče stranke z dne 22.2.2005 v spornem delu ne odvzema pravnega učinka. Toženo stranko namreč vežejo pravila o postopkih javnega naročanja (1. odst. 3. člena ZJN) glede sklepanja novih pogodb, ki pa ne posegajo v morebitne dogovore glede prenehanja veljavnosti starih pogodb. Ker je bila tožeča stranka na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik, se je odveč ukvarjati z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bila.
Tudi pri presoji zakonodajne protipravnosti je treba izhajati iz narave dela zakonodajnega organa in upoštevati, da so pri sprejemanju zakonov pogosto mogoča različna stališča o posameznih pravnih in dejanskih vprašanjih. Zato drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je bila zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave. Odškodninsko odgovornost zakonodajalca lahko utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.