ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - sklic skupščine - težko nadomestljiva škoda - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - manjkajoči razlogi
Ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje le sledilo navedbam upnice, da je sklic skupščine ničen, ker je skupščino sklicala neupravičena oseba, zaradi česar bi bili na tej skupščini sprejeti sklepi nični. V ugovornem postopku pa jih ni preizkusilo glede na podane ugovorne razloge druge dolžnice. Druga dolžnica je namreč ugovarjala, da upnica s predlogom uveljavlja zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti sklica skupščine, ki je po zakonu nima, ker so nični lahko le sklepi, sprejeti na skupščini.
V ponovnem odločanju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi do ugovora druge dolžnice, da je upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o škodi podala povsem pavšalne navedbe, regulacijske začasne odredbe pa je dovoljeno izdati le ob restriktivni presoji, ali je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
izvršba na nepremičnino v solastnini - pogoji za odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - odredba o prodaji - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe
Določbe 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ ni mogoče razlagati na način, da je terjatev v višini 135.000,00 EUR očitno nesorazmerna, posebej še, ker gre za terjatev, ki temelji na (gospodarski) pogodbi, sklenjeni v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ena četrtina vrednosti stavbe v nobenem primeru ne predstavlja očitnega nesorazmerja. Poleg tega je namen zakona, da se izvršba odloži, če gre za tako majhno terjatev, da je realno pričakovati, da jo bo v času odloga dolžnik poravnal na drug način. Sicer bi se odlog dejansko spremenil v položaj iz 169. člena ZIZ, ki pa se po izrecni določbi osmega odstavka tega člena za terjatve, kakršna je predmetna, ne uporablja.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 225, 225/2, 225/3, 354.
nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - splošna in posebna stečajna masa - nagrada stečajnega upravitelja - nagrada za unovčenje posebne stečajne mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase
Upravitelj mora pri razdelitvi (posebne razdelitvene mase) upoštevati vse stroške, ki bremenijo to posebno maso, kasneje pa si ne more v breme splošne stečajne mase poplačati stroškov, ki se nanašajo na to posebno maso. Upravitelj bi v obravnavanem primeru tako moral, če je menil, da je upravičen do plačila v predlogu opisanih stroškov, njihovo plačilo zahtevati v okviru predloga za odmero nagrade za unovčenje in razdelitev (posebne) razdelitvene mase. S (pravnomočno) razdelitvijo (posebne) razdelitvene mase je razdelitev in s tem tudi plačilo nagrade v tem delu zaključena in zato ni (več) mogoče dati soglasja za poplačilo teh stroškov.
odstop terjatve v zavarovanje - poroštvo - odgovornost za izterljivost - bodoče terjatve - zastaranje - pretrganje zastaranja
Res je sodišče prve stopnje navedlo, da morajo biti terjatve, za katere porok odgovarja, identificirane, vendar pa je v 11. točki obrazložitve jasno navedlo, da so bile te v poroštveni pogodbi dovolj identificirane, upoštevajoč tudi položaj toženca kot poroka, ki je bil ob odstopu terjatev zakoniti zastopnik toženke in je bil tudi oseba, ki je v imenu toženke opravila vsa dejanja toženke v zvezi z odstopom terjatev. Prav tako iz 8. člena točke b) pogodbe jasno izhaja, da se je toženec kot porok zavezal izpolniti vse obveznosti tako toženke kot Prodajalca kot tudi Dolžnika v zvezi s to pogodbo, obveznosti Prodajalca pa so se nanašale tudi na bodoče, torej še ne obstoječe terjatve, ki bi bile odstopljene.
Tudi če bi bila glede bodočih terjatev (terjatev toženke do A. d.o.o. na dan sklenitve pogodbe še ni obstajala) poroštvena izjava podana le glede odgovornosti toženke za izterljivost terjatev, pa je pomembno to, da odgovornost za izterljivost terjatev po 424. členu OZ vsebinsko pomeni zavezo, da bo prevzemnik terjatve terjatev lahko izterjal od dolžnika.
Tožnica je izterjavo poskusila doseči, saj je dosegla pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine do dolžnika te terjatve, vendar je izkazano (to niti ni sporno), da z izvršbo ni uspela, družba (dolžnik) je bila v posledici zaključka stečajnega postopka, v katerem ni prišlo do razdelitve upnikom, izbrisana iz sodnega registra. Zato tožnici ni mogoče očitati, da bi morala hkrati, da bi dosegla pretrganje zastaranja, zahtevek pred sodiščem naperiti tudi zoper toženko, da bi dosegla pretrganje zastaranja tudi zoper njo. Tako ravnanje bi bilo tudi neposlovno in nelogično ter takega kopičenja zahtevkov pred sodiščem od nje ni mogoče zahtevati. S pravnomočnim izvršilnim naslovom je dosegla tudi izkaz o obstoju terjatev, le izterjati je ni mogla zaradi pomanjkanja sredstev na strani dolžnika terjatve.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 26/2. ZVarD člen 4, 4/1.
najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - primeren čas za odpoved - odpovedni rok - diskriminacija - sodba presenečenja - pravica do izjave stranke
Sodišče druge stopnje izpostavlja dejstvo, da ZPSPP dejansko varuje najemnika, ko v najemnih pogodbah za nedoločen čas določa sodno odpoved (26. člen), hkrati pa, da odpovedni rok ne sme biti krajši od enega leta (drugi odstavek 24. člena). Enoletni odpovedni rok, ki je določen v ZPSPP kot v specialnem predpisu je dejansko obdobje, namenjeno temu, da najemnik svoje poslovanje uredi na drug način, torej, da v tem času svoje poslovanje glede na to, da mu je najemno razmerje odpovedano, temu primerno prilagodi.
DZ člen 83, 83/3, 83/4, 83/5. ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 97, 97/1, 97/2, 131, 131/3, 309, 309/1, 310, 310/1, 311, 311/2, 330, 330/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - izločitvena pravica zakonca - pritožba zoper sklep o prodaji - izdaja začasne odredbe - prepoved prodaje nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Ker upnica ne trdi, da prodaje premoženja, na katerega se nanaša predlagana začasna odredba, ni uspela preprečiti v postopku osebnega stečaja nad A. A. in zakaj ne, niti ne trdi, da upravitelj prodaja premoženje, ki naj bi bilo skupno premoženje zakoncev, kljub določbam ZFPPIPP, ki mu preprečujejo prodajo, potrebe po izdaji začasne odredbe ni utemeljila. Navedeno smiselno velja za predlagano začasno odredbo tudi v delu, ki temelji na trditvi, da je upnica predkupna upravičenka.
osebni stečaj - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - pravica do nadomestila stečajnega upravitelja - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka
V postopku osebnega stečaja, v katerem se izvede postopek odpusta obveznosti, se torej zastavlja vprašanje, ali se v primeru, če vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ta plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča, četudi v stečajni masi ni drugih sredstev za plačilo nagrade upravitelja za opravljanje dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti oziroma ali je v smislu osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP pri odločanju o tem, kolikšen znesek se vrne v proračun sodišča, poleg zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP treba upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti.
Upraviteljica utemeljeno opozarja, da zakon upravitelju nalaga vrsto dodatnih nalog, ki jih mora opravljati v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja in upravitelju tudi daje pravico do nagrade iz naslova teh nalog. Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se torej upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve (ko iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma otvoritvenega poročila izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja; ko gre za nezaposljivega oziroma težko zaposljivega dolžnika ...), da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
Po presoji pritožbenega sodišča je zato pri odločanju o tem, kolikšen znesek se vrne v proračun sodišča, poleg zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP treba upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti.
odgovornost za stvarne napake - obstoj škode - dejansko vprašanje - razmejitev dejanskih in pravnih vprašanj - ni predhodno vprašanje - izrek odločbe
Obstoj škode nima značaja pravnega vprašanja, pač pa predstavlja dejansko vprašanje. Ne gre za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, tudi če se ta ista dejstva ugotavljajo v kakšnem drugem postopku.
Za vezanost na rešeno predhodno vprašanje mora biti v matičnem postopku predmet zahtevka ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju. Vezanost na predhodno vprašanje nikoli ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi. Pravnomočen in izvršljiv namreč postane zgolj izrek sodne odločbe, ne pa razlogi v obrazložitvi.
Ustavitev postopka ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj. Povedano drugače, sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzemata dolžnika, tak sklep pa zato ne pomeni ovire za odločitev o ugovoru dolžnikov, kot slednja zmotno menita. Kljub sklepu o ustavitvi postopka bo torej moralo sodišče prve stopnje o (pravočasnem) ugovoru dolžnikov v nadaljevanju postopka vsebinsko odločiti, saj dolžnika izkazujeta pravni interes za njegovo meritorno obravnavo že zaradi morebitne pravice do nasprotne izvršbe in tudi zaradi presoje stroškov.ugovornega postopka.
ZGD-1 člen 304, 398. ZPP člen 199, 199/1, 202, 202/1.
stranska intervencija - pravni interes - sosporniška intervencija - pooblaščenec stranke - predsednik nadzornega sveta - skupščina družbenikov - izpodbijanje sklepov skupščine
Funkcijo člana (enako predsednika) nadzornega sveta in funkcija predsedujočega skupščine je treba strogo ločiti. Imata povsem različne pristojnosti, naloge in položaj (predsednik skupščine ni organ družbe). Za tako analogno uporabo manjkajo argumenti o podobnosti položaja člana nadzornega sveta in predsednika skupščine.
Četudi je bil predlagatelj v določenem razmerju s toženo stranko, bodisi kot predsedujoči skupščini za čas njene izvedbe bodisi kot njen pooblaščeni odvetnik na podlagi mandatne pogodbe do preklica pooblastil za zastopanje v sporih in do odpovedi pogodbe o izvajanju pomoči z aneksi, pa to razmerje ni v zvezi z obravnavanim sporom. Podana mora biti materialnopravna zainteresiranost za izid spora. To je za izid konkretnega spora med strankama. Ne glede na to kako se je spor končal (s sodno poravnavo oziroma pripoznavo) ta ne vpliva na predhodno razmerje predlagatelja s toženo stranko.
Predlagatelj neutemeljeno črpa procesno pravico do intervencije iz nekdanjega mandatnega razmerja s toženo stranko.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Vrednost predmeta, ki ga zajema sodna poravnava v tem primeru, predstavlja vrednost celotnega spora, saj je predlagatelj vložil tožbo zoper sodno poravnavo, s katero se je v celoti zaključil spor.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00075709
OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 15, 15/1, 16, 16/1. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 3.
prometna nesreča - vzrok za prometno nesrečo - javna cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest
Glavni razlog, da je vzrok v neprimernem načinu vzdrževanja oziroma sanacije spornega cestišča, je v tem, da je cestišče v konkretnem primeru predstavljalo ovinek in ne ravnega odseka ceste.
najemno razmerje - prenehanje najemnega razmerja - povrnitev vlaganj - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino
Tožeča stranka je s podpisom pogodbe pristala na (stroge) pogodbene pogoje (vključno z vnaprejšnjo odobritvijo izvirnega zneska vlaganj s strani lastnika), zato je življenjsko neprepričljivo, da se je zanašala na toženo stranko oziroma na to, da bo ona zanjo urejala soglasja oziroma odobritve lastnika poslovnega prostora.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074701
ZIZ člen 9, 9/6, 11, 11/1, 49, 49/3. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 315, 321, 321/3, 339, 339/2, 339/2-14, 340. URS člen 25, 26.
vmesna sodba - temelj zahtevka - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana stopnja napačnosti - vzročna zveza - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonska podlaga odškodninskega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bilo ravnanje OŽ CE v obravnavanih treh postopkih zavarovanja z začasno odredbo nepravilno do te mere, da je postalo protipravno, pri čemer pa gre pritrditi pritožbenim očitkom, da takšnega zaključka v izpodbijani vmesni sodbi ni vsebinsko obrazložilo.
S tem so v izpodbijani vmesni sodbi izostali razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v posledici katere je sodišče prve stopnje tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje zadeve (340. člen ZPP).
SPZ člen 92, 92/1. ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 237, 237/1, 282, 282/2.
najemna pogodba - vindikacijska tožba - posest stvari - procesno dokazno breme - vabilo priči - opozorilo priči - izostanek z naroka - sodba na podlagi stanja spisa - preložitev naroka - vrnitev v prejšnje stanje - dejanska oblast - trditveno in dokazno breme
Elektronsko sporočilo je poslala priča in ne stranka, priča pa ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj ima to možnost le stranka.
Sodišče prve stopnje je v novem sojenju skladno z navodili višjega sodišča razpisalo narok za izvedbo dokazov, na katerega je pravilno vabilo tako toženko kot z njene strani predlagani priči. Skladno s sklepom višjega sodišča je torej sodišče prve stopnje opravilo pravdno dejanje, na katero je opozorilo višje sodišče in s tem dalo toženki možnost za izvedbo tudi z njene strani predlaganih dokazov, ki pa je toženka ni izkoristila, saj na razpisani narok ni pristopila ne toženka ne nobena od njenih prič. Prvi pogoj, izostanek stranke s kasnejšega naroka (za katerega upravičenih okoliščin ni izkazala), je torej bil izpolnjen, prav tako drugi pogoj, da je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, tožnica pa je svoje dokazne predloge umaknila in predlagala izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, sodišče z izdajo take sodbe ni kršilo določb ZPP.
distribucijska pogodba - odstop od pogodbe - neplačana kupnina - odpravnina - ekonomska korist
Distributer lahko ob prenehanju distribucijske pogodbe uveljavlja odpravnino, utemeljena pa je, kadar obstajajo naslednji razlogi: če in kolikor je pridobil dobavitelju nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami in ima dobavitelj tudi po prenehanju pogodbe znatne koristi ali obstoj posebne okoliščine. Odpravnina je utemeljena le, če poleg distributerjevega prejšnjega prizadevanja obstaja znatna dobaviteljeva korist tudi po prenehanju pogodbe.
ZGJS člen 5, 5/2, 8, 8/1, 59, 59/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 17. ZVO-1 člen 149, 149/1. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode (2012) člen 8. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 19, 19/4, 21, 21/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - izvajanje storitev - trditveno breme - okoljska dajatev - komunalna čistilna naprava
Pravno razmerje med pravdnima strankama je dvostransko in odplačno, zato je tožeča stranka upravičena do plačila za storitve obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode zgolj, če storitve za toženo stranko dejansko izvaja. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča na podlagi predpisov vzpostavljeno razmerje med pravdnima strankama, ni ugotavljalo pravno pomembnega dejstva, ali je tožeča stranka za toženo stranko dejansko izvajala storitev, ki jo je zaračunala z iztoževanimi računi, čeprav je bilo med strankama dejansko izvajanje storitev sporno.
V primeru, ko je med strankama dejansko izvajanje storitev javne službe sporno, ni dovolj povzemanje občinskega odloka glede vsebine storitve javne službe in pojasnjevanje izračuna višine terjatve, ampak je treba podati tudi konkretne trditve o dejansko opravljenih storitvah.
dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - upravičenost zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - negativno dejstvo - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - dokazno breme - protispisnost
Obstaja načelna dolžnost sodišča, da vse predlagane dokaze izvede. Dolžnost ni neomejena. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne, če so za to podani dopustni razlogi, kar pa mora tudi obrazložiti (ali pa morajo ti razlogi jasno izhajati iz ravnanja sodišča: če je na primer tožba nesklepčna, je jasno, da ni bilo treba izvajati dokazov). Sodišču med drugim ni treba izvajati dokazov, ki niso potrebni, ker je dejstvo že dokazano; relevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; ali primerni za ugotovitev določenega dejstva. Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se torej lahko zavrne, če je neko dejstvo že dokazano. V ravno obratni situaciji je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče glede dejstva, za katero je ugotovilo, da ni dokazano. To pa ni dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga. S tem je napravilo prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.
Dejstvo neplačila terjatve je negativno dejstvo. Dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva je na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Dokazno breme, da je toženka tožnici nakazala najemnino za julij 2022, bremeni toženko.
dolžnost obvestitve in izguba pravic - prekluzija - pogodbena garancija - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti
V skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse (ki je citirana tudi v izpodbijani sodbi) se določbe 663. člena OZ, vključno z določbo o prekluzivnem roku iz drugega odstavka tega člena, uporabljajo ne le za jamčevalne zahtevke, temveč tudi za zahtevke iz naslova (pogodbenih) garancij. Pri tem pa ne gre zgolj za sodno uveljavitev zahtevkov iz naslov garancije, ampak preneha pravica sama zaradi nastopa prekluzije, kar vključuje tudi prenehanje pravice do izvensodne uveljavitve meničnega zavarovanja iz naslova kvalitete opravljenih del. Kar se pa tiče roka veljavnosti menic (potek z dnem 1. 1. 2022) pa velja pojasniti, da je ena izmed pomembnejših razlik med jamčevanjem za napake in garancijo v tem, da lahko stranka zahteva odpravo napak ves čas garancijskega roka in notifikacija napak ni vezana na določen čas po odkritju napak. Z garancijo je namreč podaljšan jamčevalni rok, torej čas, v katerem stranka lahko uveljavlja zahtevek iz naslova garancije. Ne glede na daljši jamčevalni rok pa je način uveljavljanja pravice oz. jamčevalnega zahtevka določen v OZ.