CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00054216
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 125. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 279, 279/2. ZZK-1 člen 94, 94/3-3. SPZ člen 92.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pričakovana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepustitev posesti - vrnitvena tožba - nesklepčnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost odločitve o stroških
Izločitveni upnik je na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil na originaren način. Tožeča stranka pa svoje zahtevke utemeljuje na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice. Njena tožba tako glede zahtevkov za ugotovitev, da je lastnica sporne nepremičnine, in za ugotovitev obstoja izločitvene pravice na sporni nepremičnini, ni sklepčna.
Če je bil veljaven razpolagalni pravni posel izvršen pred začetkom stečajnega postopka nad odsvojiteljem, nepremičnina ne spada v stečajno maso odsvojitelja (stečajnega dolžnika), saj je (v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem) lastninska pravica že prešla na pridobitelja (ta je s tem pridobil pričakovano lastninsko pravico). V tem primeru ima pridobitelj (pričakovani lastnik) v stečajnem postopku izločitveno pravico, na katero pa začetek stečajnega postopka ne vpliva (drugi odstavek 279. člena ZFPPIPP). Vendar pa te izločitvene pravice pridobitelju ni treba uveljavljati v stečajnem postopku, saj lahko upravičenec (oseba, v korist katere učinkuje zemljiškoknjižno dovolilo) doseže vknjižbo lastninske pravice brez sodelovanja stečajnega dolžnika (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1).
izpraznitev in izročitev nepremičnin - deložacija - ugovor nesorazmernosti - prosta izbira sredstev izvršbe - preklic javne dražbe - stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - stroški hrambe - odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - ravnanje izvršitelja - odstranitev premičnih stvari
ZIZ upniku kot gospodarju postopka skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana, pri tem pa ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na premičnine. Ob tem je treba še pojasniti, da se izvršba dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Prav tako mora izvršitelj na ravnovesje med terjatvijo in vrednostjo stvari paziti pri opravi rubeža, saj zarubi le toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.
Kljub temu, da sta dolžnika dva, je treba upoštevati, da je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno le na premičnine prve dolžnice in da je tudi ugovor zoper sklep o nadaljevanju vložila le prva dolžnica, zato se tudi upničin odgovor na ugovor nanaša le na prvo dolžnico, ki je zato edina zavezana povrniti stroške tega odgovora.
Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dražbo je izvršitelj razpisal za prodajo premičnin, ki jih je ob opravi deložacije odstranil iz nepremičnine in jih dal odpeljati v hrambo. Te premičnine torej še niso bile niti zarubljene in jih že iz tega razloga še ni mogoče prodajati z namenom poplačila stroškov izvršilnega postopka, poleg tega izvršba za poplačilo stroškov postopka z rubežem in prodajo teh premičnin takrat še ni bila pravnomočno dovoljena in prodaja tudi iz tega razloga še ni bila mogoča oziroma je bila dražba razpisana preuranjeno. Če pa je izvršitelj s prodajo odpeljanih in shranjenih premičnin želel poplačevati stroške njihove hrambe, višje sodišče opozarja na določbo 223. člena ZIZ, po kateri prodajo teh stvari na dolžnikove stroške dovoli sodišče po uradni dolžnosti, za prodajo pa se uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na premičnine (torej tudi pogoj pravnomočnosti dovolitve prodaje pred razpisom dražbe). Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče po uradni dolžnosti že dovolilo prodajo za poplačilo stroškov hrambe, še toliko manj, da bi bila dovolitev prodaje že pravnomočna.
Dolžnica v zahtevi podaja obširno grajo postopanja udeležencev pri in po deložaciji. Glede na to, da je bila deložacija že izvedena, nepremičnina pa izpraznjena in izročena upnici, je postopek z izterjavo nedenarne terjatve že končan, pravne posledice so že nastopile in morebitna ugotovitev napačnega ravnanja do preprečitve nadaljnjih zatrjevanih napačnih ravnanj pri opravi deložacije ne more več privesti.
Izvršitelj mora dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže izvršitev dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Izvršba za izpraznitev in izročitev opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari, izvršilna dejanja za odstranitev ljudi in stvari iz nepremičnine pa lahko prične opravljati, če je zagotovil vse potrebno za njihovo opravo (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo). Določiti mora čas odstranitve in o tem obvestiti upnika in dolžnika. Osebe, ki se nahajajo v nepremičnini, mora skupaj z njihovim imetjem iz nepremičnine odstraniti, če je potrebno, tudi s pomočjo policije.
Izpraznitev nepremičnine že smiselno predpostavlja, da se iz nepremičnine odstranijo dolžnikove premičnine. Te se izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu. Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na stroške dolžnika v hrambo nekomu drugemu.
Stroški hrambe premičnin, ki jih izvršitelj ob deložaciji odpelje iz nepremičnine, niso stroški upnice, ki bi jih upnica lahko utemeljeno priglasila kot nadaljnje izvršilne stroške, zato jih dolžnica ni dolžna povrniti upnici, kot ji je to materialnopravno zmotno naloženo z izpodbijanim sklepom.
Pritožba, ki je bila vložena v obliki sporočila elektronske pošte, poslanega z elektronskega naslova a@gmail.com na elektronski naslov sodišča urad.ojms@sodisce.si, vsebuje le računalniški izpis imena "A. A.", kar pa ne ustreza lastnoročnemu podpisu, kot je opredeljen v tretjem odstavku 105. člena ZPP. Prav tako vloga, ki tudi ni bila vložena v elektronski obliki v informacijskem sistemu sodstva, preko portala e-sodstvo/e-izvršba, ne vsebuje elektronskega podpisa, kot to določata tretji odstavek 105. člena ZPP in 29. člen ZIZ.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-3, 226, 226/4-5, 364, 366.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Glede na določbo 366. člena v zvezi s 364. členom ZFPPIPP in na obstoječo sodno prakso pritožnik v sklepu zoper razdelitev posebne razdelitvene mase ne more ugovarjati glede vsebine, ki ji ni ugovarjal v načrtu prve razdelitve. Izjema je sklep, ki se nanaša na odmero sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki določa nadomestilo za unovčevanje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase. Po stališču VS RS III Ips 53/2018 je tisti del sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sodišče odmeri upravitelju sorazmerni del nadomestila, po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi splošne razdelitvene mase.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost
Glede na določbo prvega odstavka 343. člena ZPP predsednik senata sodišča prve stopnje oziroma skladno s 352. členom ZPP sodišče II. stopnje poleg prepozne in nepopolne pritožbe s sklepom zavrže tudi nedovoljeno pritožbo. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala, ali jo je umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Ker je tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen 10. 10. 2012 deloma odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, tožnik za postopanje pred sodnimi postopki nima procesne sposobnosti. Torej tudi ne sposobnosti za vlaganje pritožb brez zastopanja zakonitega zastopnika.
ZP-1 člen 14, 14.a.. ZDCOPMD člen 37.a, 37.a/1, 40.č, 40.č/1.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odgovornost samostojnega podjetnika - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnega nadzora - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku - pravica do obrambe
V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu - samostojnemu podjetniku - očital opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev dolžnosti nadzora. Navedba, da je samostojni podjetnik opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, je po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj konkretna, saj lahko samostojni podjetnik sam izbere način seznanjanja svojih delavcev glede na njegovo poznavanje vseh okoliščin. Tak očitek tudi omogoča obrambo, saj zadošča, da storilec izkaže, kako je svoje delavce seznanjal s predpisi in pravilno uporabo (v obravnavani zadevi) tahografa in vozniške kartice. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva pa je že po naravi stvari položaj drugačen. Konkretna dejanja, ki bi jih storilec moral izvesti, pa jih ni, bi morala biti v izreku odločbe navedena. Le v takem primeru je samostojnemu podjetniku omogočena pravica do obrambe. Iz obrazložitve odločbe sicer nekatera taka dejanja izhajajo (storilec naj dela ne bi odrejal tako, da bi imel neposredni storilec dovolj časa za upoštevanje predpisov in naj ne bi izvajal rednih kontrol in z izpiski ali prenosom podatkov iz digitalnega tahografa nadzoroval pravilne uporabe tahografa), vendar opis v obrazložitvi odločbe ne zadošča in je v tem delu pritrditi pritožbi, da opustitev dolžnega nadzorstva, kot je opisana v izreku, ni prekršek.
Tožnica, ne glede na podana pojasnila v sklepih tako sodišča prve stopnje kot pritožbenega sodišča, vedno znova vlaga pritožbe zoper odločitve pritožbenega sodišča. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi, za katera pa morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski razlogi. Obravnavana pritožba tako ni dovoljena in je posledično z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavržena.
predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve - zaposlitev v tujini - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.
nadaljevanje izvršbe - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor priposestvovanja lastninske pravice
Sodišče mora zatrjevana dejstva preizkusiti z vidika vseh pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev pri presoji utemeljenosti zahtevkov oziroma ugovorov strank. Pri tem ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ampak je dolžno samostojno ugotavljati, ali zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed za obravnavani primer v poštev prihajajočih pravnih norm. Čeprav se hipotekarni dolžnik v ugovoru ni izrecno skliceval na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ter na v zvezi s tem relevantne določbe SPZ, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podane ugovorne navedbe utemeljenost ugovora in vprašanje, ali v izvršilnem postopku pridobljena hipoteka upnika učinkuje zoper hipotekarnega dolžnika in ali ima upnik pravico, da v izvršilnem postopku svojo terjatev poplača iz zadevne nepremičnine, presoditi tudi s tega vidika.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - predložitev dokazila o plačani taksi - domneva umika pritožbe
Pritožnik je bil s plačilnim nalogom opozorjen, da mora takso plačati pravočasno, to je v roku, določenem v plačilnem nalogu (in ne v pozivu za predložitev dokazila). Ta rok se je iztekel dne 8. 3. 2021. Prepozno plačana taksa se obravnava enako, kot da ni plačana. Poziv z dne 18. 3. 2021 ni poziv k plačilu takse, pač pa je sodišče stranko pozvalo le k predložitvi dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo.
ZPP člen 214, 214/2, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14.
vročanje sodnih pisanj - vročitev vabila - vročilnica kot dokaz - javna listina - standard obrazloženosti odločbe - priznana dejstva
Tožena stranka v pritožbi navaja, da ni bila pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo, saj nima evidentiranega vabila na narok. Po presoji pritožbenega sodišča s to pavšalno in dokazno nepodprto pritožbeno navedbo dvoma v pravilnost opravljene vročitve ni uspela zasejati. Iz povratnice v spisu je namreč razvidno, da je bilo vabilo za narok dne 24. 3. 2021 toženi stranki vročeno dne 16. 2. 2021. Tožena stranka, ki navaja zgolj to, da vabila ni prejela, saj ga nima evidentiranega, pravilnosti opravljene vročitve ni uspela izpodbiti.
ZST-1 člen 5, 15, 15/4. ZDoh-2 člen 27, 27/1, 27/1-5. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - pridobitev premoženja - uspeh v pravdi
Toženka tudi nespornega dela odškodnine že pred vložitvijo tožbe ni plačala, kar vpliva na pravilen izračun doseženega uspeha pravdnih strank v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00054954
OZ člen 323, 323/1, 324, 326.. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2.. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovorni razlog prenehanja terjatve - novacija - prenovitev pogodbe - prenovitvena volja - pogodbena volja - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - stroški izvršilnega postopka
Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena OZ gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer: 1.) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), 2.) sprememba glavnega predmeta obveznosti oz. pravne podlage (323. člen OZ) in 3.) izrecno izražena volja, da se opravi novacija, t. j. da se obstoječa obveznost prenovi tako, da ta obveznost preneha in se nadomesti z novo (324. člen OZ). V zvezi s pogojem, ki se nanaša na prenovitveno voljo oz. animus novandi, ki se ne domneva, je sodišče prve stopnje prezrlo, da mora biti le ta izrecno in jasno izražena v vsebini dogovora, s katerim se stranke dogovorijo za novačijo.
osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - vročitev predloga dolžniku - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti
Ker dolžnica v petnajstih dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjala, da ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, domneve insolventnosti, ki je nastala na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, tudi s pritožbo ne more uspešno izpodbijati.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 40, 40/2.
cenilno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor na pripombe - dodatna vprašanja izvedencu - nagrada in stroški cenilca - zavrnitev
Ker je cenitev treba obravnavati kot celoto, cenilčevega odgovora na pripombe strank k cenitvi ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilne cenitve. Plačilo za pisno izdelavo cenitve namreč zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana cenilčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k cenitvi. Nagrada za izdelavo dopolnilne cenitve in povrnitev v zvezi s tem nastalih stroškov pa cenilcu pripada (še)le takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje zahtev za izplačilo iz sodnega depozita ni vročilo pritožnikoma, niti jih ni objavilo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenim navedbam v smeri, da se je kontradiktornost postopka vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbene navedbe je zato treba upoštevati kot dovoljene pritožbene novote.
Iz sklepa o končanju stečajnega postopka z dne 15. 2. 2021, ki je postal pravnomočen dne 3. 3. 2021, je razviden vrstni red upnikov - upravičencev do depozita, in sicer je po vrstnem redu prva upnica Republika Slovenija, druga pa Odvetniška pisarna A. d. o. o. O vrstnem redu je bilo tako že pravnomočno odločeno, pritožnika pa se zoper sklep o končanju stečajnega postopka in o sodnem depozitu nista pritožila. S predmetno pritožbo zato sedaj ne moreta več uspeti z navedbami, da naj bi imela boljši vrstni red, niti da naj Odvetniška pisarna A. sploh ne bi imela pravice do depozita. Odločitev o upravičencih do sodnega depozita je v skladu s 373. členom ZFPPIPP predmet sklepa o končanju stečajnega postopka. O upravičencih do sodnega depozita je bilo tako že odločeno in vrstni red med upravičenimi upniki je bil že določen s sklepom o končanju stečajnega postopka, zato o tem ni več dopustno ponovno odločati.
opustitev ukrepov iz varstva pri delu - nesrečno naključje - padec na parkirišču - čiščenje parkirišča - zimske razmere
Pritožnica se smiselno sklicuje na svojo spoznavno stisko in vsaj načelno je mogoče sprejeti njeno stališče, da ne pozna vseh dejstev in dokazov, ki bi jih morala zatrjevati oziroma predložiti v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena. Vendar pa indici, ki na katere se je sklicevala, ne zadoščajo za sum, da je tožena stranka opustila ukrepe iz varstva pri delu. Nasprotno, zbrano gradivo v spisu ne daje opore za njeno tezo o poledici kot vzroku za poškodbo. Višje sodišče zato sprejema zaključek izpodbijane sodbe, da je v konkretnem primeru šlo za nesrečno naključje, ki ga ni mogoče pripisati opustitvi ukrepov, ki so odrejeni za varnost ljudi (prvi odstavek 87. člena ZZVZZ).
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost
Pritožnik bi moral trditi in dokazati, da je dolžnik, kljub izkazani blokadi transakcijskega računa, v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Ker je bila v tej smeri njegova trditvena podlaga pomanjkljiva, domneve insolventnosti ni uspel izpodbiti.
sprememba sklepa o začasni odredbi - III. kategorija invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - regulacijska začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek nenadomestljive škode
Potrebno je pritrditi pritožniku, da je terjatev za začasni ukrep zadržanja izvršitve upravne odločbe v delu, ki se nanaša na omejitev dvigovanja bremen do 10 kg in delo v dnevnih izmenah z listinsko medicinsko in drugo dokumentacijo, verjetno izkazana že zaradi neskladnih mnenj o invalidnosti v predsodnem postopku.
Tekoči stroški stečajnega postopka, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, imajo prednost pred poplačilom terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, to je v času od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.