CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00054283
ZPP člen 18,18/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7/1.
zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - izpolnitev pogodbe - trditvena podlaga - obljuba - vsebina oporoke - inominantna pogodba - obogatitveni zahtevek - pravo EU - mednarodno pravo
Obljuba o vsebini oporoke ni pogodba, ki bi jo kdo lahko iztožil oziroma bi jo lahko pravno opredelili.
Tožeča stranka zahteva korist za zatrjevano opravljeno delo in plačila za zapustnico. Gre torej za zatrjevanje obogatitve s strani toženke.
Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru uradnega preizkusa svoje pristojnosti takoj izdati sklep, da ni pristojno za odločanje.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - upravičenost za zastopanje - pravica do zasebnosti - neupravičen vstop v stanovanje - izselitev iz nepremičnine
Sicer B. B. in C. C. dne 3. 9. 2019 v stanovanjski hiši na tem naslovu res nista prebivala, ampak so tam na podlagi najemne pogodbe prebivali člani dveh družin, ki so v prostorih stanovanjske hiše razumljivo pričakovali zasebnost, obdolženec pa jih je s svojo prisotnostjo in „vselitvijo“ v garažne prostore vznemirjal, zaradi česar so se slednji na pomoč obrnili na B. B., ki je zastopal interese lastnika. Zato ni nobenega dvoma, da je na tej podlagi B. B. imel vso pravico zahtevati, da se obdolženec iz nepremičnine oziroma iz garažnih prostorov odstrani.
Že glede na definicijo oziroma zakonski opis tega kaznivega dejanja ni mogoče razlagati, da mora biti stanovanje ali kak drug zaprt prostor zaklenjen ter da je za neupravičen vstop potrebno premagovanje kakršnihkoli ovir. In četudi naj bi obdolženec še vedno imel ključe od garaže, to njegovega vstopa in zadrževanja v teh prostorih ne more upravičiti.
tožba na izpraznitev stanovanja - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - skupno premoženje razvezanih zakoncev - načelo ekonomičnosti postopka
V taki zadevi je predhodno vprašanje, ali je pritrditi tožniku, da gre za njegovo izključno last sporne nepremičnine, ali ima tožena stranka prav, da gre za skupno premoženje razvezanih zakoncev. Ker o tej zadevi že teče pravda, ki je bila sprožena 22. 11. 2019 in gre torej za predhodno vprašanje, je ravnanje sodišča prve stopnje pravilno, ko se je odločilo za prekinitev postopka.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - duševna bolezen - psihična bolezen - dokaz s sodnim izvedencem - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje življenja in zdravja - uporaba milejšega ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Pri zadržani osebi obstoji duševna motnja, ki je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja, kakor tudi, da ima oseba v njeni posledici hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - otrokovi stiki - začasna ureditev stikov - korist mladoletnega otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - anonimna prijava
ZPP člen 214, 214/2, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14.
vročanje sodnih pisanj - vročitev vabila - vročilnica kot dokaz - javna listina - standard obrazloženosti odločbe - priznana dejstva
Tožena stranka v pritožbi navaja, da ni bila pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo, saj nima evidentiranega vabila na narok. Po presoji pritožbenega sodišča s to pavšalno in dokazno nepodprto pritožbeno navedbo dvoma v pravilnost opravljene vročitve ni uspela zasejati. Iz povratnice v spisu je namreč razvidno, da je bilo vabilo za narok dne 24. 3. 2021 toženi stranki vročeno dne 16. 2. 2021. Tožena stranka, ki navaja zgolj to, da vabila ni prejela, saj ga nima evidentiranega, pravilnosti opravljene vročitve ni uspela izpodbiti.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožbena navedba, da bi bilo ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči in sicer z zdravljenjem na odprtem oddelku, je neutemeljena. Iz mnenja izvedenke, ki je opravila temeljit pregled udeleženca in medicinske dokumentacije, izhaja, da udeleženec potrebuje ponovno uvedbo zdravljenja z zdravili, kar je v njegovem psihičnem stanju mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer potrebuje čas zdravljenja enega meseca. Brez nadzora bi v sedanjem psihičnemu stanju udeleženec zdravljenje prekinil. Brez zdravil se njegova bolezen ne bi izboljšala, ampak poglabljala in bi se s tem njegovo neprilagojeno in bolezensko motivirano nasilno vedenje stopnjevalo. S tem bi resno ogrožal zdravje in življenje svojih bližnjih in hkrati sebi povzročal hudo in trajno nepopravljivo škodo. V izvedenskem mnenju je tudi jasno pojasnjeno, da milejše oblike zdravljenja trenutno, dokler zdravila ne pričnejo delovati (5 tednov), niso primerne, ker pri njih udeleženec v sedanjem psihičnem stanju ne bi bil sposoben sodelovati in bi zdravljenje takoj prekinil.
DZ člen 83. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 32, 32/1, 44, 44/3.
sklep o stvarni nepristojnosti - določitev vrednosti spornega predmeta - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - stvarna pristojnost - nedenarni tožbeni zahtevek - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - korekturna dolžnost sodišča
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, mora primarno tožnik oceniti vrednost spora, tako da ovrednoti svoj pravni interes za uspeh v pravdi. Če je njegova navedba vrednosti očitno previsoka ali prenizka in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, kot v obravnavanem primeru, pa ima sodišče korekturno dolžnost: na hiter in primeren način se mora prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spora in o tem takoj tudi po uradni dolžnosti odločiti s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP).
ZPIZ-2G člen 121, 121/1, 121/2.. ZPIZ-2 člen 82, 82/1, 86, 86/2, 86/3, 86/3-1, 86/6, 396.. ZPIZ-1 člen 397.
pravica do nadomestila za invalidnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do dela s krajšim delovnim časom - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu - poslabšanje zdravstvenega stanja
ZPIZ-2G v določbi 121. člena niti v katerikoli drugi določbi ne določa, v katerih primerih se šteje, da gre za enakovrstno pravico, prav tako pa ZPIZ-2G ne določa nobenih kriterijev upoštevnih pri ugotavljanju, ali gre za enakovrstno pravico. Gre torej za pravno nedoločen in neopredeljen pojem, ki ga je potrebno zapolniti in določiti za vsak primer posebej ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter ga razlagati ustavno pravno skladno v okviru celotne določbe 121. člena ZPIZ‑2G.
Po stališču pritožbenega sodišča pravica do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom vsebinsko za tožnico ne predstavlja nove pravice, ampak obstoječo, že pridobljeno pravico do dela na drugem delovnem mestu, torej na delu z omejitvami, le dopolnjuje glede na ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti. V takem primeru je zato edini pravilen zaključek, da gre za enakovrstno pravico ob upoštevanju, da ima tožnica priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu ter na tem delu še pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega.
sprememba sklepa o začasni odredbi - III. kategorija invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - regulacijska začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek nenadomestljive škode
Potrebno je pritrditi pritožniku, da je terjatev za začasni ukrep zadržanja izvršitve upravne odločbe v delu, ki se nanaša na omejitev dvigovanja bremen do 10 kg in delo v dnevnih izmenah z listinsko medicinsko in drugo dokumentacijo, verjetno izkazana že zaradi neskladnih mnenj o invalidnosti v predsodnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - preživljanje otroka - sklenitev zakonske zveze - prenehanje preživninske obveznosti
Obveznost staršev, da preživljajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo, je subsidiarne narave in je primarna dolžnost preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, na drugem zakoncu. Glede na primarno obveznost preživljanja nepreskrbljenega zakonca s strani drugega zakonca je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo zakonske zveze obveznost preživljanja upnice prešla na njenega moža in je dolžnikova osnovna obveznost preživljanja upnice po izvršilnem naslovu ugasnila. Podan je torej ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev ugovoru in ustavitev izvršbe za izterjavo preživnin za čas po sklenitvi upničine zakonske zveze.
Vprašanje, ali zakonec upnico lahko ali je ne more preživljati, je lahko le stvar presoje v drugem ustreznem postopku, v katerem bi upnica od svojih staršev zahtevala nadaljnje preživljanje kot njihovo subsidiarno obveznost, in ne v tem izvršilnem postopku. Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje.
Po ustaljeni sodni praksi se upravičenost do oprostitve plačila sodne takse presoja brez upoštevanja prostovoljno prevzetih obveznosti, administrativnih in sodnih prepovedi (denarnih izvršb) ter se tovrstne obveznosti, ki obremenjujejo dolžnikovo plačo, ne odštevajo pri ugotavljanju njegovega mesečnega razpoložljivega dohodka.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - preživninska terjatev - prednostno poplačilo - prispevki za socialno zavarovanje
Določbe ZIZ se v postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo. Sodišče druge stopnje meni, da je določbo 197. člena ZIZ v obravnavanem delu treba upoštevati tako, kot je zapisana, torej tako, da imajo prispevki, ne glede na to, da se nanašajo na dolžnika kot zasebnika, naravo prednostnih terjatev.
začasna nezmožnost za delo - preostala delovna zmožnost
Delodajalec mora delavcu omogočiti ustrezno delo po veljavni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč veljavno invalidsko odločbo. Tožničina zmožnost opravljati delo v spornem obdobju se presoja le v obsegu preostale delovne zmožnosti. Nenazadnje pri tožnici v tem sporu ni bila ugotovljena popolna zmožnost za opravljanje dela, temveč le zmožnost opravljanja (ustreznega) dela v skrajšanem delovnem času, kar potrjuje, da je bilo upoštevano celotno zdravstveno stanje tožnice, ki ji je preprečevalo opravljati delo v polnem delovnem času v okviru preostale trajne delovne zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057615
OZ člen 635, 635/2, 641, 642, 642/3, 642/4.
podjemna pogodba - opravljen posel po delih - prevzem posla - plačilo po dejansko opravljenem delu - cena na enoto - urna postavka za opravljeno delo - premoženjska škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - dokaz v informativne namene - razpravno načelo - pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pogodbenika sta se dogovorila o plačilu posla po delih, saj se je obračun opravljenih delovnih ur izvajal mesečno, izvajalec pa je tej na podlagi naročniku mesečno izstavljal račune. Gre torej za situacijo, kot jo ureja četrti odstavek 642. člena OZ.
Ker je tožena stranka tožeči stranki dela plačevala po dogovorjeni urni postavki za opravljena dela (torej kot ceno na enoto opravljenih del – delovnih ur), ne pa kot skupaj dogovorjeno ceno, plačilo del, ki so bila potrebna za dokončanje posla, ne more predstavljati premoženjske škode tožene stranke.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje zahtev za izplačilo iz sodnega depozita ni vročilo pritožnikoma, niti jih ni objavilo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenim navedbam v smeri, da se je kontradiktornost postopka vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbene navedbe je zato treba upoštevati kot dovoljene pritožbene novote.
Iz sklepa o končanju stečajnega postopka z dne 15. 2. 2021, ki je postal pravnomočen dne 3. 3. 2021, je razviden vrstni red upnikov - upravičencev do depozita, in sicer je po vrstnem redu prva upnica Republika Slovenija, druga pa Odvetniška pisarna A. d. o. o. O vrstnem redu je bilo tako že pravnomočno odločeno, pritožnika pa se zoper sklep o končanju stečajnega postopka in o sodnem depozitu nista pritožila. S predmetno pritožbo zato sedaj ne moreta več uspeti z navedbami, da naj bi imela boljši vrstni red, niti da naj Odvetniška pisarna A. sploh ne bi imela pravice do depozita. Odločitev o upravičencih do sodnega depozita je v skladu s 373. členom ZFPPIPP predmet sklepa o končanju stečajnega postopka. O upravičencih do sodnega depozita je bilo tako že odločeno in vrstni red med upravičenimi upniki je bil že določen s sklepom o končanju stečajnega postopka, zato o tem ni več dopustno ponovno odločati.
OZ člen 193, 311, 312, 1019, 1019/3. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3.
postopek nasprotne izvršbe - materialnopravno pobotanje - vzajemnost medsebojnih terjatev - likvidnost terjatve - pogoji za pobot terjatev - obveznost glavnega dolžnika in poroka - solidarni porok - poroštvena izjava
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je v postopku (nasprotne) izvršbe materialnopravni pobot mogoč le, če je poleg pogojev iz 311. člena OZ, to je istovrstnost, vzajemnost in zapadlost terjatev, izpolnjen tudi pogoj, da je v pobot uveljavljana terjatev nesporna oziroma ugotovljena z izvršilnim naslovom (likvidnost). V konkretnem primeru je v pobot uveljavljana terjatev očitno sporna. Pobotni ugovor je bil namreč podan v predmetnem postopku nasprotne izvršbe in upnika po nasprotni izvršbi sta v pobot uveljavljani terjatvi v obravnavani zadevi izrecno nasprotovala.
Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovoru pobota ni mogoče slediti, ker v sklepu o preizkusu terjatev, izdanem v stečaju nad glavnim dolžnikom D. d. o. o., terjatev upnika po Pogodbi o finančnem lizingu št. 1 ni bila naložena v plačilo. Odločilno pa je že to, da sklep o preizkusu terjatev v zvezi z v pobot uveljavljano terjatvijo ne učinkuje tudi na upnika po nasprotni izvšbi oziroma da je v pobot uveljavljana terjatev terjatev upnika – dolžnika po nasprotni izvršbi do glavnega dolžnika, D. d. o. o. in ne do dolžnikov – upnikov po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. Dolžnik po nasprotni izvršbi uveljavlja v pobot terjatev po isti pogodbi, ki je bila tudi podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi, in mu je bila pravnomočno priznana v sklepu o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, D. d. o. o. B. B. in C. C., ki sta dolžnika v obravnavani zadevi, sta se v pogodbi zavezala kot poroka in plačnika – solidarna poroka. Glavni dolžnik, družba D. d. o. o. ni stranka tega izvršilnega postopka. Izvršilni upnik – dolžnik po nasprotni izvršbi ima torej res terjatev tako do glavnega dolžnika, družbe D. d. o. o., kot tudi do dolžnikov v obravnavani zadevi – upnikov po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C., vendar pa se sklep o preizkusu terjatev v zvezi s terjatvijo upnika – dolžnika po nasprotni izvršbi do glavnega dolžnika po Pogodbi o finančnem lizingu premičnin št. 1, D. d. o. o. ne nanaša tudi na izvršilna dolžnika – upnika po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. Upnik – dolžnik po nasprotni izvršbi je v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom lahko prijavil le svojo terjatev do glavnega dolžnika in samo ta terjatev mu je v stečaju lahko bila pravnomočno priznana.
Res sta upnika po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. solidarna poroka Pogodbi o finančnem lizingu premičnin št. 1. Vendar pa niti to niti v pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta B. B. in C. C. v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom prijavila svojo regresno terjatev do glavnega dolžnika za odločitev ni bistveno. Terjatev upnika do glavnega dolžnika je namreč različna od upnikove terjatve do solidarnega poroka, saj glavni dolžnik in solidarni porok nista v pravni skupnosti, ker njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Glavni dolžnik odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavna obveznost, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Navedeno pomeni, da se pravnomočen sklep o preizkusu terjatev (oziroma subjektivne meje njegove pravnomočnosti), kolikor je bila v njem upniku pravnomočno priznana terjatev po pogodbi do glavnega dolžnika, ne nanaša tudi na solidarna poroka – upnika po nasprotni izvršbi. Zato ni izpolnjen že zakonski pogoj vzajemnosti.
Čeprav gre pri trditvenem in dokaznem bremenu za dve ločeni bremeni, sta praviloma povezani med seboj na način, da je stranka, ki nosi trditveno breme o pravno odločilnih dejstvih, zanje dolžna predlagati tudi dokaze.
Primarno trditveno in dokazno breme za obstoj krivdnih razlogov za odpoved Pogodbe, je na strani tiste stranke, ki jih zatrjuje. Dokler stranka, ki se ji (pavšalno) očita neizpolnjevanje oz. nepravilno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ni natančno seznanjena, česa konkretno ni (pravočasno) naredila oz. kaj konkretno je naredila narobe, se pred očitki sploh ne more braniti, saj niti ne ve, kaj se ji očita.
Sodišča v okviru dolžnosti materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) niso dolžna posebej opozarjati strank na zahtevo procesnega prava po (vsaj osnovni) substanciranosti dokaznega predloga.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - načini prodaje - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Po stališču pravne teorije in sodne prakse ni zakonske ovire, da se prodaja ne bi mogla opraviti s kombinacijo načinov prodaje, torej tudi s kombinacijo zavezujočega zbiranja ponudb in javne dražbe. Za pravilno razumevanje namena pravil o prodaji premoženja stečajnega dolžnika je treba izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Izhajajoč iz namena ZFPPIPP sledi ugotovitev, da zakon ne prepoveduje različnih kombinacij licitacijskih načinov prodaje, saj lahko prav kombinacija pripomore k najoptimalnejši prodaji premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00054954
OZ člen 323, 323/1, 324, 326.. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2.. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovorni razlog prenehanja terjatve - novacija - prenovitev pogodbe - prenovitvena volja - pogodbena volja - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - stroški izvršilnega postopka
Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena OZ gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer: 1.) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), 2.) sprememba glavnega predmeta obveznosti oz. pravne podlage (323. člen OZ) in 3.) izrecno izražena volja, da se opravi novacija, t. j. da se obstoječa obveznost prenovi tako, da ta obveznost preneha in se nadomesti z novo (324. člen OZ). V zvezi s pogojem, ki se nanaša na prenovitveno voljo oz. animus novandi, ki se ne domneva, je sodišče prve stopnje prezrlo, da mora biti le ta izrecno in jasno izražena v vsebini dogovora, s katerim se stranke dogovorijo za novačijo.