privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši, ki je kulturni spomenik - nedopusten predmet obveznosti
Sodba, s katero sodišče naloži toženi stranki, da mora skleniti prodajno pogodbo s tožečo stranko, ne spremeni narave pogodbe. Le čas njene sklenitve je pomaknjen v čas sojenja. Za razsojo je odločilen čas izdaje prvostopne sodbe. Tedaj je torej pomembno, ali je stanovanje v pravnem prometu ali ne. Če ni (pa čeprav je dotlej bilo), ali če je promet omejen, pa so pogoji za odklonitev prodaje izpolnjeni, sodišče ne more naložiti sklenitve prodajne pogodbe, ker bi bil predmet pogodbe nedopusten. Nedopustnost predmeta obveznosti ima namreč v sklenitveni fazi za posledico ničnost pogodbe (47. člen ZOR), v izpolnitveni pa avtomatično razveljavitev pogodbe (primerjaj 137. in 354. člen ZOR).
Po 1. odstavku 129. člena SZ lastniki niso dolžni prodati stanovanja, če ima kdo na njem zakonito predkupno pravico. Toliko bolj to velja, ko je tožena stranka sama predkupna upravičenka saj tako v isti osebi združuje vlogi zavezanke in upravičenke.
ZDen člen 5. Temeljni zakon o gozdovih člen. Zakon o gozdovih člen.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - upravičenec do denacionalizacije - vrnitev gozda - presoja sile in grožnje
Časovne omejitve, navedene v 4. členu veljajo res tudi za 5. člen. Vendar pa se te omejitve ne nanašajo na akt podržavljenja (v tem primeru pogodbo), temveč na predpis, ki je bil podlaga takšnemu aktu. Zato ni pomembno, da je bila pogodba sklenjena 25.8.1964, temveč, da so bili predpisi, ki so urejali prehod gozdov v družbeno lastnino, sprejeti pred ustavo iz leta 1963.
Za presojo sile ali grožnje je potrebno presoditi vse okoliščine (subjektivne in objektivne), ki so po splošnih pravilih civilnega prava potrebne za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena s pravno upoštevano silo ali grožnjo (pravno pravilo par. 870 ODZ, vsebinsko povzet v 60. člen ZOR). Določba 5. člena ZDen ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa.
ZOR člen 1107, 1107/2. Splošne uzance za blagovni promet uzanca 21.
vezanost na pogodbo, ki je ni podpisala pooblaščena oseba - uporaba uzanc
Kadar ZOR za neko situacijo ne da pravne rešitve, dajo jo pa Splošne uzance za blagovni promet, uporabi sodišče za odločitev te. To velja tudi za vezanost na pogodbo, če te ni sklenila pooblaščena oseba, če so izpolnjeni pogoji iz 21. SU.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika
V primeru prometne nesreče, v kateri je udeleženih več udeležencev (več kot dva), sodišče pa ugotovi odgovornost vsaj enega od njih, za katerega pa ni nujno, da je soudeležen v pravdi, ni mogoče uporabiti določila 3. odstavka 178. člena ZOR. To pomeni, da v primerih, ko ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih deležih, razen če pravičnost ne zahteva kaj drugega. Besedilo citiranega določila "ni kriv nobeden" pomeni, da ni kriv nobeden izmed soudeležencev v prometni nesreči in se ne omejuje le na pravdne stranke.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju je namreč mogoč zaključek, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo zaradi neprevidne in nepravilne (tedaj protipravne) vožnje voznika B.H.
Glede na povedano sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta za izhodišče vzeli določilo 3. odstavka 178.člena in ne 1. odstavka 178. člena ZOR.
lokacijsko dovoljenje - več investitorjev - obnova postopka - sklep o dovolitvi obnove - izvršljivost odločbe
Če je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na ime več investitorjev, ki niso imeli skupnega pooblaščenca, sklep o dovolitvi obnove postopka ni postal izvršljiv, če ni bil pravilno vročen vsakemu investitorju. Upravni organ lahko v zvezi z upravnim sporom odpravi svojo odločbo le, če so izpolnjeni vsi kumulativno postavljeni pogoji iz 261. člena ZUP.
Okoliščina, da investitor ne gradi objekta povsem v skladu s projektom, še ni pravna podlaga za inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje, če niso izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji za tak ukrep.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu
V času vložitve tožbe je znašala mejna vrednost za dovoljenost revizije 80.000,00 SIT (2. odstavek 382. člena ZPP v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, št. 55/92). V tožbi navedenih 1.000 točk zahtevane vrednosti ne presega niti po izračunu z uporabo tarifne št. 1 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 1/90 do 8/93), ko je bila vrednost točke 8,00 SIT, niti ob uporabi takratne tarifne št. 14 Tarife o odvetniških storitvah (Uradni list RS, št. 10/91-13/93), ko je bila vrednost točke 60,00 SIT.
lastninska pravica - meje lastninske pravice - izvrševanje lastninske pravice - družbena pogodba (societas) - vodovodne naprave v solasti fizičnih oseb
Namen solastnine, katera je nastala z družbeno pogodbo, je bil, da si občani zagotovijo vodo iz javnega vodovoda. Ker gre za komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, je Zakon o komunalnih dejavnostih določil, da s komunalnimi dejavnostmi in napravami gospodarijo komunalne organizacije oziroma skupnosti (2. odstavek 7. člena). Gospodarjenje pa obsega: gospodarsko izkoriščanje naprav, vzdrževanje in rekonstrukcijo ter razvoj (1. odstavek 7. člena). Gre za omejitev lastninske pravice, kar pa je v skladu z namenom njenega nastanka. Res spada v vsebino lastninske pravice tudi dajanje soglasja k priključitvi tretjega na solastno napravo. Vendar je namen nastale gradbe takšen, da te omejitve ni mogoče razlagati absolutno. Če tisti, ki z napravami gospodari po zakonu, ugotovi, da priključitev tretjega ne bo poslabšala oskrbe z vodo, in če ni drugih neutemeljenih posegov ali vznemirjanj, bi odklonitev soglasja lahko predstavljala nepošteno izvrševanje tako nastale lastninske pravice.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Popolna sprememba eksistenčnega položaja, ki ustvarja potrebo po urejanju življenja povsem na novo, zahteva čas, ki je glede na konkretne okoliščine lahko različno dolg in v času sojenja pogosto nedoločljiv. V tem času je razvezani zakonec lahko delno nepreskrbljen in njegova socialna varnost ogrožena, pa čeprav je sicer mlad, zdrav in delovno sposoben. Zato je pod določenimi pogoji tudi tak zakonec upravičen do preživnine.
S pridobitvijo stanovanjske pravice imetnik pridobi v uporabo tudi klet, ki nato kot pomožni prostor in sestavni del stanovanja deli njegovo pravno usodo (v času izdaje sporne odločbe veljavni 2. odstavek 2. člena stanovanjskega zakona, SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94).
Določba 50. člena ZSR je veljala za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju, ne pa za pravico (samostojno) do kleti.
Če klet v stavbi ni razdeljena na posamezne kleti, ali pa je to le delno, preostali del pa je skupen, so pred uveljavitvijo SZ imeli vsi imetniki stanovanjske pravice na njem skupno pravico uporabe (4. člen zakona o pravicah na delih stavb, Ur.l. SRS, št. 19/76 in 42/86), po uveljavitvi SZ pa imajo lastniki stanovanj na njem solastninsko pravico (8. člen). Takšen kletni prostor je imel (in ga ima tudi po SZ) status skupnega prostora.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - ravnanje predstavnikov kmetijske zadruge
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, zlasti ugotovitev, da je bilo za prodajalko odločujoče, da je OLO že uvedel arondacijski postopek, sta sodišči pravilno uporabili 5. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91), ko sta ravnanje predstavnikov Kmetijske zadruge šteli za ravnanje predstavnikov tedanje oblasti.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Zgolj dejstvo, da je zakonec skupni lastnik premoženja ali solastnik na posameznih stvareh skupnega premoženja, za ugotovitev njegove preskrbljenosti ne zadošča. Za pravilno uporabo materialnega prava (81. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur.l. SRS, št. 14/89 - preč.b.) je bistvena ugotovitev, ali ima zakonec možnost to premoženje izkoriščati ali ne. Če se z njim brez lastne krivde ne more preživljati, je to eden od razlogov za njegovo nepreskrbljenost.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je ena izmed toženih stranka enota sodišča, katero je sicer krajevno pristojno za odločanje, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZTLR člen 37, 37/1, 38, 39. ZPP (1977) člen 73, 73/3.ZOR člen 210.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - lastninska tožba - vlaganja v lastnikovo nepremičnino
Po 3. odstavku 73. člena ZPP mora stranka predlagati izločitev sodnika pritožbenega sodišča, če to odloča na seji senata, v pritožbi.
Ker sta sodišči ugotovili, da je prodajna pogodba obsegala tudi sporni del, imata tožnika veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na tem delu kupljenega zemljišča.
S pravnomočnostjo odločitve sodišča o nasprotnem tožbenem zahtevku, s katerim je nasprotni tožnik uveljavljal povrnitev investicij v sporni del zemljišča, je glede tega zahtevka prenehala litispendenca. Izročitev spornega dela parc.št. 419/3 (37. člen ZTLR) in s tem odločitev o tožbenem zahtevku iz tožbe pa v konkretnem primeru ne more biti odvisna od morebitnega obogatitvenega zahtevka toženca zaradi zatrjevanih vlaganj. Te trditve namreč v razmerju do tožnikovega zahtevka v konkretnem primeru ne morejo imeti pomena izključevalnega ugovora.
ZZVZZ člen 81, 82, 83, 84.ZUP člen 183, 184., 185., 186., 187., 188., 189., 190., 192., 192.
bolniški stalež - pogoji
Za začetek upravnega postopka po 83. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju mora biti izpolnjen zakonski pogoj, ki je v tem, da je izpeljan postopek pred obema zdravstvenima komisijama po 81. in 82. členu tega zakona.
ZPPSL (1989) člen 129.ZOR člen 31, 31/1, 39, 39/1, 229, 229/1, 462, 462/1, 604, 604/1, 604/2.
ponudba - sprejem ponudbe - cena - vabilo za zbiranje ponudb - prodaja dolžnika kot pravne osebe
"Vabilo za zbiranje ponudb", ki ne vsebuje cene kot bistvenega sestavnega dela prodajne pogodbe, ni ponudba, ampak vabilo k ponudbam, ki vabilca zavezuje k sklenitvi pogodbe, če ni te obveznosti izrecno izključil. Če obveznosti sklenitve pogodbe ni izključil, mora skleniti pogodbo o prodaji stečajnega dolžnika z najugodnejšim ponudnikom. Tisti, ki meni, da je najugodnejši ponudnik lahko zahteva sklenitev pogodbe s tožbo.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-3, 354, 354/2-6.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - oporekanje tožbenemu zahtevku
Dvom, ali je tožena stranka s priporočeno pošiljko, ki je dokazano prispela na sodišče pred dnem izreka sodbe zaradi izostanka, res poslala sodišču odgovor na tožbo, ne more iti v škodo toženi stranki. Odločitev, kakršno je sprejelo pritožbeno sodišče, bi bila možna samo, če bi sodišče z gotovostjo ugotovilo, da tista priporočena pošiljka, ki je prišla 5.4.1993 na sodišče, ni vsebovala vloge, ki jo zatrjuje tožena stranka.
Glede na zgoraj navedeno torej predpostavka iz 3. točke 1. odst. 332. člena ZPP za izdajo sodbe zaradi izostanka ni izpolnjena. Ker jo je sodišče prve stopnje vseeno izdalo, sodišče druge stopnje pa pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo, je na obeh stopnjah prišlo do kršitve iz 6. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 1. odst. 394. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem ni preizkušalo, ali so podani še kakšni drugi zatrjevani revizijski razlogi, ker je že ugotovljeni zadostoval za ugoditev reviziji.
kršitev prepovedi nelojalne konkurence - pogodba o poslovnem sodelovanju - odškodninska odgovornost
Pogodba o poslovnem sodelovanju vsebuje nekatere elemente, značilne za monopolne sporazume. Vendar omejevanje konkurence ni v vsakem primeru prepovedano. V obravnavanem primeru nastopa tožena stranka kot distributer in se tako tudi opredeljuje v sporni pogodbi. Tožeča stranka, kot njen kupec, ki oskrbuje mrežo grosistov in detajlistov, ima položaj poddistributerja. V taki delitvi poslovne funkcije ene in druge stranke in glede na njuno vertikalno povezavo (distributer-prodajalec - poddistributer-kupec) je pridržanje klientele kupcu-poddistributerju dovoljeno. Če ne bi bilo tako, celoten posel, ki je brez dvoma dovoljen, ne bi imel smisla. Tožeča stranka od tožene uvaža zato, da bi oskrbovala svoje odjemalce, katerih mrežo je ustvarila z pripravo trga. V takem položaju in ko je tožena stranka kot distrubuter vezana nasproti svojemu inozemskemu dobavitelju med drugim tudi s ceno, sporne pogodbe ni mogoče šteti kot prepovedane. Posebno pa ni sprejemljivo, da se na to sklicuje tožena stranka, ki je z očitno kršitvijo pogodbenih določil o kontinuirani dobavi in o spoštovanju klientele tožeče stranke, le tej povzročila škodo in sama ravnala v nasprotju s prepovedjo nelojalne konkurence po 6. tč. 31.čl. tedaj veljavnega zakona o trgovini (Ur.l. SFRJ št.46/90).
Izvršni svet občinske skupščine ni stvarno pristojen za odpis prispevkov iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, pač pa le za odpis davčnega dolga.