PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ČLOVEKOVE PRAVICE – UPRAVNI SPOR
VS4002406
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. URS člen 36, 37, 38. ZPomK-1 člen 6, 13a, 28, 33, 75. ZPomK člen 3, 5. ZUS-1 člen 40, 40/1.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - usklajeno ravnanje glede cen - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - dogovor o minimalni ceni - dogovor o maksimalni ceni - dogovor o popustih in cenah - usklajevanje cenovne politike - pregled in priprava cenika - dogovor o priporočeni ceni - vzporedno obnašanje - enake oziroma podobne cene - učinek na trgovanje med državami članicami - ugovor zastaranja v ugotovitvenem postopku - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - dokazovanje - zakonitost pridobitve dokaza - pravica do varstva osebnih podatkov - uveljavljanje kršitev pravic tretjega - preiskava elektronske pošte - preiskava elektronske dokumentacije - prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti - ustavnost določb ZPomK-1 o preiskavi - odločba Ustavnega sodišča - preiskava brez odredbe sodišča - pravna podlaga za preiskavo - retroaktivna uporaba predpisov - kršitev 81. člena PES
Določba prvega odstavka 33. člena ZPOmK-1 nalaga Uradu, da pri pristojnem sodišču v Ljubljani pridobi sodno odredbo za preiskavo prostorov, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se poslovne knjige in druga dokumentacija, ki je povezana s predmetom preiskave, nahaja v prostorih podjetja, proti kateremu se ne vodi postopek, ali v stanovanjskih prostorih članov vodenja podjetja ali nadzora, zaposlenih ali drugih sodelavcev podjetja. V skladu s to zakonsko določbo se sodna odredba zahteva za preiskavo prostorov podjetja, proti kateremu se ne vodi postopek. V obravnavani zadevi je bil sporen dokaz pridobljen med preiskavo prostorov podjetja E., proti kateremu je Urad vodil postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 81. člena PES oziroma 101. člena PDEU in na katerega se je nanašal sklep o preiskavi. Dejstvo, da je bilo sporno elektronsko sporočilo naslovljeno na elektronski naslov, ki ga direktor E. J.J. uporablja kot član upravnega odbora H., samo po sebi ne pomeni, da gre za njegovo zasebno komunikacijo. Elektronsko sporočilo je bilo najdeno na direktorjevem računalniku, iz njegove vsebine pa ne izhaja, da bi šlo za zasebno komunikacijo. Ravno nasprotno: predmet komunikacije je bila cenovna politika smučarskih centrov v sezoni 2009/2010, kar nedvomno sodi v okvir poslovne komunikacije. Še več: ta poslovna komunikacija se nanaša na namen preiskave, ki je v tem, da se najdejo dokumenti in drugi dokazi, ki neposredno ali posredno kažejo na obstoj kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 81. člena PES, to je sporazuma oziroma usklajenega ravnanja podjetij pri določanju cen smučarskih vozovnic za posamezno smučarsko sezono. Iz sklepa o preiskavi tudi jasno izhaja, da je Urad pričakoval, da bo te dokaze našel na naslovu ..., kjer je sedež E. Tako ne držijo tožbene navedbe, da sporno elektronsko sporočilo ni bilo zakonito pridobljeno in bi ga bilo treba kot nedovoljeni dokaz izločiti.
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost določbe prvega stavka prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 z Ustavo (1. točka izreka odločbe U-I-40/2012), vendar je odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja določba prvega stavka prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 (3. točka izreka odločbe U-I-40/2012), kar pomeni, da je imel Urad veljavno zakonito podlago za opravljanje preiskave (41. točka obrazložitve odločbe U-I-40/2012).
Zgolj na podlagi podobnih cen dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle v sezonah 2004/2005, 2006/2007 in 2007/2008, pri čemer Urad niti ne pojasni, kdaj so si cene podobne, ni mogoče sklepati o dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju podjetij na trgu.
Z izpodbijano odločbo ni bila kršena prepoved retroaktivnosti. Pri presoji o kršitvi se je Urad oprl na določbo prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1, v skladu s katero so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. V bistvenem enako določbo je vseboval ZPOmK v prvem odstavku 5. člena v zvezi s 3. členom, zato izpodbijana odločba ni obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava.
Urad je znatni učinek na trgovanje med državami članicami utemeljil na trgovanju s poslovnimi deleži podjetij, ki upravljajo smučišča v Republiki Sloveniji. Ugotovil je, da omejevalna ravnanja strank postopka otežujejo podjetjem iz drugih držav članic vstop in poslovanje na slovenskem trgu. Vrhovno sodišče pritrjuje smiselnemu tožbenemu očitku, da Urad ni pojasnil, kako omejevalna ravnanja strank postopka, torej dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje glede cen smučarskih vozovnic, otežujejo tujim podjetjem vstop in poslovanje na slovenskem trgu.
Ker izpodbijana odločba ni bila izdana v postopku o prekršku, se zanjo določbi 55. člena ZPOmK in 75. člena ZPOmK-1 o zastaranju ne uporabljata.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS4002411
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZPomK-1 člen 6, 24, 24/2, 33. ZUS-1 člen 36, 36/1-3.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - usklajeno ravnanje glede cen - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - usklajevanje cenovne politike - pregled in priprava cenika - odgovornost za kršitev - učinek na trgovanje med državami članicami EU - kršitev 81. člena PES - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - dokazovanje - zakonitost pridobitve dokaza - pravica do zasebnosti - uveljavljanje kršitev pravic tretjega - preiskava poslovne dokumentacije tretjega - preiskava elektronske pošte - preiskava elektronske dokumentacije
V skladu z določbo 33. člena ZPomK-1 se sodna odredba zahteva za preiskavo prostorov podjetja, proti kateremu se ne vodi postopek. V obravnavani zadevi so bili sporni dokazi pridobljeni med preiskavo prostorov podjetja E., proti kateremu se je vodil postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 81. člena PES oziroma 101. člena PDEU in na katerega se je nanašal sklep o preiskavi. Dejstvo, da je bilo sporno elektronsko sporočilo naslovljeno na elektronski naslov, ki ga direktor E., I. I. uporablja kot član upravnega odbora H., samo po sebi ne pomeni, da gre za njegovo zasebno komunikacijo. Elektronsko sporočilo je bilo najdeno na direktorjevem računalniku, iz njegove vsebine pa ne izhaja, da bi bilo del zasebne komunikacije. Ravno nasprotno: predmet komunikacije je bila cenovna politika smučarskih centrov v sezoni 2009/2010, kar je nedvomno poslovna komunikacija. Še več: ta poslovna komunikacija se nanaša na namen preiskave, ki je v tem, da se najdejo dokumenti in drugi dokazi, ki neposredno ali posredno kažejo na obstoj kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 81. člena PES, to je sporazuma oziroma usklajenega ravnanja podjetij pri določanju cen smučarskih vozovnic za posamezno smučarsko sezono. Iz sklepa o preiskavi tudi jasno izhaja, da je Urad pričakoval, da bo te dokaze našel na naslovu ..., kjer je tožnikov sedež. Vrhovno sodišče zato zavrača tožbeni očitek, da je bilo sporno elektronsko sporočilo nezakonito pridobljeno.
Urad je znatni učinek na trgovanje med državami članicami utemeljil na trgovanju s poslovnimi deleži podjetij, ki upravljajo smučišča v Republiki Sloveniji. Ugotovil je, da omejevalna ravnanja strank postopka otežujejo podjetjem iz drugih držav članic vstop in poslovanje na slovenskem trgu. Vrhovno sodišče pritrjuje tožbenemu očitku v delu, da Urad ni pojasnil, kako omejevalna ravnanja strank postopka, torej dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje glede cen smučarskih vozovnic, otežujejo tujim podjetjem vstop in poslovanje na slovenskem trgu. V tem smislu pritrjuje tudi tožbeni navedbi, da Urad ni naredil celovite analize o učinku na trgovanje med državami članicami.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4002409
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZPomK-1 člen 3, 3-1, 6.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - pojem stvarnega in geografskega trga - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - dogovarjanje o netržnih proizvodih - dogovor o minimalni ceni - dogovor o maksimalni ceni - usklajevanje cenovne politike - usklajevanje popustov in cen - dogovor o popustih - pregled in priprava cenika - dogovor o priporočenih cenah - zapisniki združenja - podobne in enake cene - vzporedno obnašanje - pojem podjetja - učinek na trgovanje med državami članicami EU - kršitev 81. člena PES
Razlogi, s katerimi je tožnik utemeljeval enake cene smučarskih vozovnic v sezonah 2008/2009 in 2009/2010, Vrhovnega sodišča ne prepričajo. Ustavitev investiranja in razvoja - vsaj na kratki rok - zmanjšuje stroške, kar bi utemeljevalo znižanje cen smučarskih vozovnic, slednje pa bi bila tudi povsem logična reakcija na zmanjšano kupno moč potrošnika, ki mu je smučarska karta namenjena. Vendar pa so se stranke postopka odzvale ravno obratno: v sezoni 2008/2009 so vse, z izjemo C., dvignile cene dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle na 28,00 EUR.
V skladu z določbo 1. točke 5. člena ZPomK-1 je podjetje tako subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost, kot tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar pa vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij na trgu. Na podlagi ugotovitev Urada, da tožnik deluje kot posrednik oziroma forum pri dogovarjanju ostalih strank postopka, da s sprejemom sklepov tudi sam vpliva na oblikovanje cen smučarskih vozovnic ter da s pripravljanjem zbirnega cenika smučarskih vozovnic in njegovo objavo omogoča strankam postopka nadzor nad tem, ali se držijo dogovorov o cenah smučarskih vozovnic, je utemeljen zaključek Urada, da se določbe 6. člena ZPOmK-1 in 81. člena PES oziroma 101. člena PDEU uporabljajo tudi za tožnika.
Iz 19. točke Smernic glede koncepta učinka na trgovanje med državami članicami iz 81. in 82. člena PES izhaja, da pojem trgovanja ni omejen le na klasično čezmejno izmenjavo blaga in storitev, temveč gre za širši pojem, ki zajema vse čezmejne ekonomske aktivnosti, vključno z ustanavljanjem. Temu je tudi sledil Urad v izpodbijani odločbi, ko je znatni učinek na trgovanje med državami članicami utemeljil na trgovanju s poslovnimi deleži podjetij, ki upravljajo smučišča v Republiki Sloveniji. Vendar pri tem ni pojasnil, kako omejevalna ravnanja strank postopka, torej dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje glede cen smučarskih vozovnic, otežujejo podjetjem iz drugih držav članic vstop in poslovanje na slovenskem trgu. Urad zato ni obrazložil učinka na trgovanje med državami članicami.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4002410
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZPomK-1 člen 6, 9.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - usklajeno ravnanje glede cen - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - udeležba na sestanku, kjer je bilo govora o cenah - priporočilo o ceni - podobne cene dnevnih smučarskih vozovnic - usklajene cene - vzporedno obnašanje na trgu - učinek na trgovanje med državami članicami EU - kršitev 81. člena PES - ugovor zastaranja v ugotovitvenem postopku
Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku nadzora, zato sklicevanje na določbe o zastaranju pregona za prekršek ni utemeljeno.
Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki je v tej zadevi uporabljena kot prepričevalni argument zaradi enake vsebine evropske in slovenske pravne ureditve omejevalnih sporazumov, izhaja, da je temeljna zahteva določb PES o konkurenci, da vsak gospodarski subjekt samostojno določa politiko, ki jo namerava voditi na trgu. V tem smislu 81. člen PES odločno nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med podjetji, ki bi bodisi vplival na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je podjetje odločilo, ali ki se ga namerava držati, kadar je cilj ali končna posledica teh stikov vzpostavitev konkurenčnih razmer, ki ne ustrezajo normalnim razmeram na zadevnem trgu. Urad je v 69. točki izpodbijane odločbe ugotovil, da priporočilo o ceni dejansko vpliva na poslovno politiko vseh subjektov na trgu in omejuje cenovno konkurenco med njimi. Ker torej 81. člen PES in 6. člen ZPOmK-1 prepovedujeta že sam stik med podjetji, ki vpliva na njihovo cenovno politiko, tožbene navedbe o posledicah takšnega stika za presojo o tožnikovi kršitvi v sezoni 2005/2006 niso pravno pomembne.
Sklicevanje na bistveno različne cene dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle ni pravno pomembno glede sezon 2000/2001 do 2003/2004 in glede sezone 2005/2006. Za te sezone je Urad na podlagi zapisov s sestankov ugotovil, da so se stranke postopka dogovarjale o cenah dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle. Prepovedano je že samo dogovarjanje o cenah, zato ugotavljanje posledic tega dogovarjanja ni potrebno.
Drugače pa velja glede sezon 2004/2005, 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009. Urad za te sezone ni pridobil neposrednih dokazov o dogovorih med strankami postopka. V teh sezonah je na obstoj dogovorov o cenah sklepal na podlagi usklajenih cen dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle, navedenih v tabeli iz 28. točke izpodbijane odločbe, pri čemer iz 50. in 58. točke izpodbijane odločbe izhaja, da Urad pod pojmom usklajene cene razume enake oziroma podobne cene smučarskih vozovnic. Zgolj na podlagi podobnih cen dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle, pri čemer Urad ne pojasni, kdaj so si cene podobne, brez kakršnekoli analize gibanja cen v teh sezonah glede na predhodno sezono, ni mogoče govoriti o vzporednem ravnanju subjektov na trgu, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati o usklajenem ravnanju.
Z navedbo o razlogu za dvig cene smučarske vozovnice na 28 EUR, ki se je na trgu odrazilo kot vzporedno obnašanje, je tožnik omajal domnevo, da bi bilo usklajeno ravnanje edina verjetna razlaga vzporednega obnašanja. Ker Urad pri ugotavljanju tožnikove kršitve v sezoni 2009/2010 ni presojal tožnikovih navedb o razlogu za dvig cene dnevne smučarske vozovnice v tej sezoni, tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvu, pomembnem za izdajo izpodbijane odločbe.
Urad je znatni učinek na trgovanje med državami članicami utemeljil na trgovanju s poslovnimi deleži podjetij, ki upravljajo smučišča v Republiki Sloveniji. Ugotovil je, da omejevalna ravnanja strank postopka otežujejo podjetjem iz drugih držav članic vstop in poslovanje na slovenskem trgu. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti Vrhovno sodišče ugotavlja, da se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti, saj Urad ni pojasnil, kako omejevalna ravnanja strank postopka, torej dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje glede cen smučarskih vozovnic, otežujejo tujim podjetjem vstop in poslovanje na slovenskem trgu.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4002407
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZPomK-1 člen 6. ZPomK člen 3, 5.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - pojem stvarnega in geografskega trga - omejitev po cilju - udeležba na sestanku, kjer je bilo govora o cenah - protikonkurenčni stiki podjetja z drugimi podjetji - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - dogovor o minimalni ceni - dogovor o maksimalni ceni - usklajevanje cenovne politike - enake ali podobne cene - popolno izenačenje cen - znatni učinek na trgovanje med državami članicami - prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti - ustavnost določb ZPomK-1 - odločba Ustavnega sodišča - kršitev 81. člena PES
Brez teže je tudi tožbena navedba, da o usklajevanju ne more biti govora, saj sta bili v tej sezoni izenačeni le ceni dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle smučarskih centrov K. in P. S temi trditvami se tožnik smiselno sklicuje na odsotnost (specifičnega) protikonkurenčnega učinka na trgu. Vendar pa slednji za presojo o kršitvi 6. člena ZPOmK-1 ni pomemben, saj je že cilj ravnanja strank postopka omejevanje konkurence.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Urad udeležbo strank postopka pri kartelnem dogovarjanju o cenah dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle oziroma njihovem usklajenem ravnanju glede teh cen dokazoval s sestanki, na katerih so se stranke postopka dogovarjale o cenah smučarskih vozovnic. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije za dokaz udeležbe podjetja v kartelu zadošča, da organ, v tej zadevi Urad, dokaže prisotnost podjetja na sestanku, na katerem so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi, ne da bi jim podjetje izrecno nasprotovalo. Dokaz o prisotnosti podjetja na takšnem sestanku omogoča vzpostavitev domneve, da so informacije, s katerimi se je podjetje seznanilo na tem sestanku, vplivale na njegovo tržno ravnanje. Tožnik je v svoji izjavi o povzetku relevantnih dejstev Izrecno navedel, da njegov predstavnik ni bil udeležen na 8. seji upravnega odbora Združenja. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi Urad ugotavljal, ali je bil tožnikov predstavnik prisoten na tem sestanku.
Urad za obdobje po sezoni 2003/2004 ni predložil nikakršnih dokazov o protikonkurenčnih stikih tožnika s podjetji, ki naj bi bila udeležena pri dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju. V odsotnosti le-teh ni mogoče sklepati, da bi bil tožnik obveščen o dogovorih, sklenjenih med strankami postopka, po sezoni 2003/2004. Po tej sezoni tako tožnikovega dogovarjanja oziroma usklajenega ravnanja ni mogoče utemeljiti z njegovimi stiki z ostalimi strankami postopka.
Na podlagi podobnih cen dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle v sezonah 2004/2005, 2005/2006, 2006/2007 in 2007/2008, pri čemer Urad niti ne pojasni, kdaj so si cene podobne, ni mogoče sklepati o dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju podjetij na trgu.
Vrhovnega sodišča ne prepriča argument o izenačitvi cen smučarskih vozovnic znotraj iste kategorije velikosti smučišč, saj ne iz tožbenih navedb ne iz ugotovitev izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se velikost smučišč poenotila šele v zadnjih dveh obravnavanih sezonah. Različen obseg in različno število prog, opremljenost posameznega smučišča in starost žičniških naprav gotovo vplivajo na stroške upravljavca smučarskega centra, kar se v normalnih tržnih razmerah odraža v ceni dnevne smučarske vozovnice.
Urad je znatni učinek na trgovanje med državami članicami utemeljil na trgovanju s poslovnimi deleži podjetij, ki upravljajo smučišča v Republiki Sloveniji. Ugotovil je, da omejevalna ravnanja strank postopka otežujejo podjetjem iz drugih držav članic vstop in poslovanje na slovenskem trgu. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti Vrhovno sodišče ugotavlja, da se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti, saj Urad ni pojasnil, kako omejevalna ravnanja strank postopka, torej dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje glede cen smučarskih vozovnic, otežujejo tujim podjetjem vstop in poslovanje na slovenskem trgu. Izpodbijana odločba je zato v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 in 58. členom ZPOmK-1.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - postopek pred prekrškovnim organom – zahteva za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Sodišče v konkretnem postopku glede na datum storitve prekrška ne bi smelo uporabiti nove določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1. Ker jo je, je napačno ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki izključujejo pregon.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Iz opredelitve možnosti zahtevka zoper člane poslovodstva kot odškodninskega zahtevka je jasno, da ZFPPIPP ni določil prenosa obveznosti izbrisane družbe, temveč je določil le podlago za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva v zvezi z izbrisom pravne osebe oziroma družbe brez likvidacije, kot samostojno obveznost članov poslovodstva. Tako navedena določba ZFPPIPP ni podlaga za ugotovitev pravnega nasledstva med izbrisano družbo in člani njenega poslovodstva, niti iz tožnikove tožbe ne izhaja druga podlaga za tako pravno nasledstvo.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4002412
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZPomK-1 člen 6, 24, 24/2.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - usklajeno ravnanje glede cen - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - udeležba na sestanku, kjer je bilo govora o cenah - enake ali podobne cene smučarskih vozovnic - dogovor o popustih in cenah - usklajevanje cenovne politike - pojem stvarnega in geografskega trga - vzporedno obnašanje na trgu - učinek na trgovanje med državami članicami EU - kršitev 81. člena PES
Tožnik izpodbija ugotovitev Urada v 51. točki izpodbijane odločbe, da je bil med prisotnimi pri dogovarjanju o cenah smučarskih vozovnic v sezonah 2000/2001, 2001/2002, 2002/2003, 2003/2004 in 2005/2006 tudi tožnikov predstavnik, U. U. Upravičeno opozarja, da je njegov predstavnik omenjen izključno v zapisniku 6. redne letne skupščine Združenja iz 34. točke izpodbijane odločbe, ko naj bi se stranke postopka dogovarjale oziroma usklajevale o cenovni politiki v sezoni 2002/2003, ne pa tudi v drugih dokumentih, katerih vsebino je Urad povzel v 30., 31., 32., 33. in 35. točki izpodbijane odločbe. To pomeni, da je Urad dokazal tožnikovo prisotnost zgolj na sestanku, ko je prišlo do dogovora o cenah v sezoni 2002/2003, ni pa uspel dokazati tožnikove udeležbe na sestankih, na katerih so se sklepali dogovori o cenah v sezonah 2000/2001, 2001/2002, 2003/2004 in 2005/2006.
Tudi popusti, ki se priznavajo imetnikom članske kartice SZS, Olimpijske kartice in strokovnim kadrom ZUTS-a pri SZS, namreč pomenijo del cene smučarske vozovnice, zato pomeni tudi dogovarjanje o teh popustih dogovarjanje o cenah smučarskih vozovnic.
Na podlagi podobnih cen dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle, pri čemer Urad ne pojasni, kdaj so cene podobne, ni mogoče sklepati o usklajenem ravnanju strank postopka na trgu. To pomeni, da zgolj na podlagi podatka o cenah dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle v sezonah 2004/2005, 2006/2007 in 2007/2008 ni mogoče sklepati o dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju strank postopka na trgu.
Urad je znatni učinek na trgovanje med državami članicami utemeljil na trgovanju s poslovnimi deleži podjetij, ki upravljajo smučišča v Republiki Sloveniji. Ugotovil je, da omejevalna ravnanja strank postopka otežujejo podjetjem iz drugih držav članic vstop in poslovanje na slovenskem trgu. Vrhovno sodišče pritrjuje tožbenemu očitku v delu, da Urad ni pojasnil, kako omejevalna ravnanja strank postopka, torej dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje glede cen smučarskih vozovnic, otežujejo tujim podjetjem vstop in poslovanje na slovenskem trgu. V tem smislu pritrjuje tudi tožbeni navedbi, da Urad ni naredil celovite analize o učinku na trgovanje med državami članicami.
ZP-1 člen 2, 14, 14a, 56, 56/3, 156, 156-1. ZP-1G. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – temelji odgovornosti pravne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati z njenimi razlogi.
Novela ZP-1G na novo ureja odgovornost samostojnega podjetnika posameznika in je za storilca prekrška - samostojnega podjetnika posameznika strožja od prej veljavne ureditve, ki je napotovala na uporabo določb ZOPOKD.
DELOVNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005989
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 1, 25, 25/2, 47, 47/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - refundacija nadomestila plače
Poleg vsebine delovni spor definirajo tudi stranke. Pri zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe in za vrnitev zneskov nadomestil plač za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pri delu, ki jih je prvotožena stranka v breme tožeče stranke izplačala drugotoženi stranki, ne gre za delovni spor, pač pa glede na status prvotožene stranke (društvo) za spor, za katerega je, upoštevaje vrednost spornega predmeta, pristojno okrajno sodišče.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog
Če sodišče v obrazložitvi sodbe v celoti ne oceni bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar vpliva na zakonitost sodbe, je podana kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016633
ZGD člen 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4.
izbris družbe iz sodnega registra – uskladitev družbe z ZGD - odgovornost za dolgove izbrisane družbe – odgovornost družbenika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Po šestem odstavku 580. člena ZGD ne gre za pravno nasledstvo družbenika, temveč za dvojno odgovornost za obveznosti družbe (družbe same in družbenika). Šesti odstavek 580. člena ZGD tako predstavlja pravno podlago le v tistih primerih, ko upnik že od samega začetka zahteva izpolnitev obveznosti od družbenika - omogoča torej vložitev nove tožbe zoper osebno odgovorne družbenike. To je VS RS obrazložilo že v zadevi II Ips 359/2005 z dne 15. 6. 2006, takšno stališče pa je zavzelo tudi pritožbeno sodišče v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu. V teh primerih je pravna podlaga za odgovornost družbenikov lahko le v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, saj druge podlage za osebno odgovornost družbenikov v primeru izbrisa družb ni.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - izločitev sodnika – sodba na podlagi priznanja – razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati – priznanje krivde - predobravnavni narok – sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - časovna povezanost – poskus - odločba o kazenski sankciji – odmera kazni
Obdolženec se s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi materialnega prava. Kršitev kazenskega zakona je dovoljen razlog za vložitev (izrednega) pravnega sredstva zoper sodbo, izdano na podlagi priznanja krivde.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomembno pravno vprašanje - dokazni sklep - dokazni predlog - vezanost sodišča na dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - novi dokazi - pritožba - novi dokazi po poteku pritožbenega roka - obnova postopka - vstop dedičev v pravdo - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - pravica dedičev do predlaganja novih dokazov - pravica zahtevati izvedbo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka
Postavljena pravna vprašanja niso pomembna, saj so v teoriji in sodni praksi že izčiščena, odločitev sodišča druge stopnje pa je v skladu s temi stališči.
Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvi določb 7. in 8. člena ZPP, ker naj bi sodišči pri odločanju o tem, ali je bila kupnina plačana, uporabili prenizek dokazni standard, in ker naj bi nedopustno razširili toženkino trditveno podlago s toženkinim zaslišanjem. Toženka je v odgovoru na tožbo namreč zatrjevala, da je bila kupnina v celoti plačana, pogodba realizirana, cena pa ustrezno določena glede na obremenitev. To pa je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo sodišče prve stopnje, njegovo odločitev pa je potrdilo sodišče druge stopnje.
Primer, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ki je svoja izvid in mnenje podal pisno, lahko pomeni zgolj kršitev pravil pravdnega postopka relativnega značaja.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi protipravnega posega v spolno nedotakljivost.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – učinkovito sodno varstvo – postopek v zvezi z revizijo – vsebina revizije – trditveno in dokazno breme – obseg revizijskega preizkusa – obseg obrazločitve odločbe sodišča tretje stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Učinkovito sodno varstvo v razumnem roku lahko zagotovi le takšna ureditev revizijskega postopka, pri kateri je zagotovljena tako aktivnost sodišča kot tudi ustrezna aktivnost strank.
Dolžnost sodišča do opredelitve je treba razumeti na zrcalen način – kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag. Ker obstoja samo kot odgovor na strankino aktivnost, te pa v konkretni zadevi bodisi ni bodisi je nebistvena ali nesmiselna, se revizijskemu sodišču ni bilo treba obširno ukvarjati z ugovori v reviziji in se v nadaljevanju omejuje le na tiste trditve, ki niso popolnoma vsebinsko prazne in očitno neutemeljene.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006888
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 211, 211/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – goljufija – opis kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Opis kaznivega dejanja, da je obsojenka brez soglasja in vednosti prvega kupca prodala stanovanje drugemu kupcu in zanj prejela kupnino, čeprav je vedela, da do kupnine ni upravičena, ker je stanovanje že leta 1993 prodala prvemu kupcu, z njim pa je bila tudi dogovorjena, da bo takoj, ko bo vzpostavljena etažna lastnina na večstanovanjskem objektu, uredila zemljiškoknjižno stanje, česar pa ni storila, poleg tega pa je drugemu kupcu zamolčala, da prodaja tuje stanovanje, tako pa si je na škodo prvega kupca pridobila protipravno premoženjsko korist, je dovolj konkretiziran in vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0016544
ZOR člen 18, 18/2, 107, 107/1, 610, 610/2, 611.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – nesreča pri delu – žaga - pogodba o delu - odgovornost za napake – stvarne napake - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost prevzemnika del - podjemna pogodba – odgovornost podjemnika – akcesorna odškodninska odgovornost – solidarna odgovornost - odgovornost podizvajalca - odgovornost izvajalca za podizvajalca - vmesna sodba
Prva toženka je kot podjemnica za nastalo škodo solidarno odgovorna tožniku kot naročniku, čeprav je izdelavo potrdila o ustreznosti sporne žage (ki ni ustrezala predpisom o varstvu pri delu in ne bi smelo biti izdano) zaupala prvotni drugi toženki (kot podizvajalki). Prva toženka kot podjemnica namreč odgovarja za drugo toženko kot podizvajalko, ki je po njenem naročilu delala pri prevzetem poslu, kot bi ga sama opravila (drugi odstavek 610. člena ZOR in 611. člen ZOR).