ZPP člen 2, 2/1, 41, 41/2, 108, 180, 374, 374/2, 377.ZOR člen 191, 191/1.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka – sklepčnost tožbe – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – obseg odškodnine za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje odškodnine – šibko premoženjsko stanje povzročitelja škode
Tožnici je bilo glede vseh oblik škode „priznano“ (in ne morda „prisojeno“ ali „dosojeno“) le toliko ali manj kot je zahtevala - in to po procesno in materialnopravno neoporečni poti. Z izpodbijano odločitvijo zato ni bil prekoračen tožbeni zahtevek.
O pogojih za zmanjšanje odškodnine po prvem odstavku 191. člena ZOR lahko odloči sodišče bodisi na predlog strank, bodisi samo brez predloga strank. Tožnica je vse oblike škode jasno opredelila po vrsti in obsegu že v tožbi; naknadno znižanje skupnega zneska odškodnine glede na šibko premoženjsko stanje toženca po 191. členu ZOR tožbe ni moglo „narediti“ za nesklepčno in zato tudi ni bilo v postopku na prvi stopnji nobenih ovir za odločanje o utemeljenosti tožničinega zahtevka.
ukrep gradbenega inšpektorja – nelegalna gradnja – lokacijska informacija
Ker je tožeča stranka objekt zgradila brez gradbenega dovoljenja, ji je gradbena inšpekcija pravilno izrekla ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Iz podatkov v upravnih spisih pa je nedvomno razvidno, da v zadevi ne gre za enostavni objekt, za katerega po ZGO-1 zadošča le lokacijska informacija.
ZOR člen 189, 189/2, 295, 295/1, 310, 310/2, 394.OZ člen 270, 270/1, 285, 285/2, 371, 1060.ZPP člen 380, 380/1.
valorizacija delnega plačila – metoda valorizacije – povrnitev nepremoženjske škode
Nobeni metodi valorizacije, ki kupno moč plačanega zneska ustrezno objektivizira, ni mogoče odreči pravilnosti. Tega cilja pa ne dosega metoda, ki sta jo izbrali nižji sodišči. Ti sta toženkino plačilo valorizirali tako, da sta za čas od dneva plačila do izdaje prvostopenjske sodbe od plačanega zneska izračunali zakonske zamudne obresti po linearni metodi.
Že zaradi narave sodnega odločanja v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije. To stališče se lahko v drugi povezani zadevi ob dodatnih okoliščinah in/ali dodatnih pravnih argumentih tudi spremeni, vendar spremenjeno stališče ni razlog za izločitev sodnika. Stranka lahko tako stališče izpodbija samo v predpisanih pravnih sredstvih.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – odločanje po prostem preudarku – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja ali zlorabe postopka
Dokazovanje identitete prosilca za mednarodno zaščito in dokazovanje suma zlorabe postopka lahko trajajo različno dolgo, izrek ukrepa omejitve gibanja pa je omejen do ugotovitve identitete oziroma do ugotovitve obstoja oziroma neobstoja suma zlorabe postopka, ne sme pa trajati več kot tri mesece. Prav zato bi se sodišče moralo opredeliti tudi do drugega razloga (suma zlorabe postopka), na podlagi katerega je tožena stranka prav tako utemeljila svoj ukrep omejitve gibanja, kljub temu da za odreditev omejitve gibanja prosilcu za mednarodno zaščito zadostuje že eden od razlogov, navedenih v 51. členu ZMZ. Čeprav tega ni storilo, je pa potrdilo prvi razlog za omejitev gibanja, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikove tožbe kljub temu pravilna in zakonita.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100, 128, 128/1.
krajevna pristojnost – izvršilni postopke – stalno bivališče dolžnika – podatki centralnega registra prebivalstva - spor o pristojnosti
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.
Fizična oseba ne more postaviti zahteve za ugotovitev državljanstva. Če pa v kakšni vlogi zahteva ugotovitev državljanstva, je to za upravni organ neobvezujoča pobuda. Pravilno ravna upravni organ, če ugotavlja, ali je bilo neki osebi jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva na dan smrti, če je ta bila pred 9.5.1945, ni potrebno.
Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 25. ODZ člen 425, 431.ZZK člen 22.
davek od dohodka iz dejavnosti - amortizacija - darilna pogodba
Dokaz o lastništvu osnovnih sredstev (v obravnavanem primeru je to nepremičnina) v smislu 25. člena Pravilnika o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika je le taka darilna pogodba, ki je sposobna za takojšen vpis v zemljiško knjigo.
Po določbah Zakona o prometnem davku so bile pozavarovalne premije obdavčene kot promet storitev. Sprememba prakse ne predstavlja posega v ustavne pravice.
CZ (1976) člen 21, 32, 32/4. ZUP (1986) člen 137, 137/1, 137/2.ZUS-1 člen 85, 85/2.
carinske oprostitve – vloga tuje osebe – odtujitev blaga – dokazno breme – dejansko stanje v reviziji
Določba 137. člena ZUP (1986) zavezuje stranko upravnega postopka, da za svoje navedbe (o uničenju uvoženih vozil) ponudi dokaze in jih, če je to mogoče, predloži, česar pa tožeča stranka v obravnavanem primeru ni storila, kljub temu, da je imela za to vse možnosti. Njena neizkazana zatrjevanja zato niso mogla vplivati na ugotovljeno dejansko stanje. Vrhovno sodišče pa v reviziji odloča glede na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v predhodnem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1).
Presoja vzajemnosti zajema vsebinsko presojo, kar pomeni, da je treba presoditi, ali se v tuji državi glede vračanja podržavljenega premoženja priznavajo državljanom Slovenije enake pravice, kot jih Slovenija priznava tujim državljanom.
S sklepom o nedopustitvi ali dopustitvi stranske intervencije se zgolj odloči, ali je lahko v pravdi udeležena oseba, ki zase trdi, da je upravičena do položaja stranskega intervenienta. To pa ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan (1. odstavek 384. člena ZPP).
Državni tožilec sme med glavno obravnavo ustno spremeniti obtožnico, če spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje. Sodišče se do take spremembe ni dolžno opredeliti, mora pa odločiti o spremenjeni obtožbi.
nedovoljeni dokazi – predkazenski postopek – posebni preiskovalni ukrepi – tajno policijsko delovanje – tajni policijski delavec – informator - pravica do zasebnosti
Ker informator ni deloval pod nadzorom in po navodilih policije, torej kot tajni sodelavec policije, za svoje delovanje ni potreboval nikakršne odredbe.
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377, 384, 384/1.ZOR člen 67.ZD člen 106, 107, 107/1, 112, 112/2.ZN člen 47.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - revizija zoper sklep o stroških postopka - preužitkarska pogodba - oblika pogodbe
Za preužitkarske pogodbe velja, da jih je treba presojati po pravilih civilnega prava. Za pogodbe obligacijskega prava pa oblika načeloma ni zahtevana (67. člen ZOR); pisna pogodba je potrebna le za zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice ne nepremičninah, čemur pa je bilo v obravnavanem primeru zadoščeno. Tehtno je sicer mnenje revidentke, da morajo biti pri takšnih pogodbah obligacijskega prava zavarovane izročevalčeve koristi. Gotovo je tudi iz teh razlogov zakonodajalec v novem OZ uvedel za pogodbe o preužitku notarski zapis kot pogoj za njihovo veljavnost, vendar pa takšna ureditev ne more veljati za nazaj, torej za konkretno razmerje (1060. člen OZ).
ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 16, 16/1, 28, 28/3, 34, 34/1-3, 62, 62/1.ZUP člen 2.ZPP člen 2.
predhodni preizkus tožbe – upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku
Pravna podlaga za izdajo soglasja je bil 15. člen EKI. To soglasje (privolitev) k izročitvi pomeni zgolj predpostavko za odločanje o izročitvi v državi prosilki. Z izpodbijanim soglasjem tako ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi in zato ne gre za upravni akt, niti ga ni mogoče opredeliti kot upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – zadržanje izvršitve odločbe – težko popravljiva škoda
Nemožnost izpolnitve sklenjenih pogodb (domnevno zaradi rušenja skladišča lesa) po presoji pritožbenega sodišča že po naravi stvari ne more predstavljati težko popravljive škode kot pogoja za zadržanje izvršitve odločbe, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu. Tožnik niti ne zatrjuje, da brez skladišča lesa sklenjenih pogodb sploh ne bi mogel izpolniti oziroma da lesa ne bi mogel skladiščiti tudi kje drugje, še manj pa, da se lesa sploh ne bi moglo več dobiti kje drugje, če njegovega skladišča (več) ne bi bilo. Morebitni začasni nižji dohodek zaradi večjih stroškov (skladiščenje v drugem skladišču) pa tudi ne more biti takšna težko popravljiva škoda, ki bi lahko bila temelj za zadržanje izvršitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe.