status zavarovanca - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti - samostojni podjetnik
Tožnik je bil na dan 1. 1. 2000 samozaposlen, kar pomeni, da je obstajalo pravno razmerje, ki je po ZPIZ-1 podlaga za obvezno zavarovanje. Ker je tožena stranka ugotovila, da kljub obstoju zavarovalne podlage tožnik v zavarovanje ni prijavljen, je pravilno odločila, da ima od 1. 1. 2000 dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina - dokončano dejanje
Tožeča stranka je iz denarnice vzela 200,00 EUR in jih ločila od ostalih predmetov (denarja), ki jih je imela oškodovanka v denarnici. Navedeno vsoto je s tem, ko jo je vzela iz denarnice, tožeča stranka dobila v svojo posest, pa čeprav le za hip (ker jo je v tem trenutku zalotila oškodovanka). Dejanje je bilo izvršeno, zato so izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja tatvine.
ZPP člen 243, 287, 339, 339/1. ZZVZZ člen 29. ZPIZ-1 člen 60.
začasna nezmožnost za delo - trajna nezmožnost za delo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.
Z odločbo ZPIZ je bila tožniku priznana invalidnost III. kategorije na podlagi ugotovljene trajne nezmožnosti za dotedanje delo in s priznano pravico do premestitve na drugo delo, ki ga lahko opravlja z določenimi omejitvami. Sodišče zato pravilno ni ugotavljalo začasne nezmožnosti za prejšnje delo, za katerega tožnik trajno ni bil zmožen.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Izrek ukrepa gradbenega inšpektorja ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Obstoj zelo hudih posledic mora stranka izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b. ZUP (1986) člen 252, 252/3.
obnova postopka – pravočasnost predloga – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče do vprašanja pravočasnosti predloga za obnovo postopka po določbi tretjega odstavka 252. člena ZUP (1986), vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 40, 41, 41/1, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377. ZPP-D člen 130.
dovoljenost revizije - razmerja med starši in otroki - spor o varstvu, vzgoji in stikih - opredelitev vrednosti spornega predmeta - določitev preživnine za otroka - povezanost zahtevkov - zavrženje revizije
Odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista v tolikšni meri povezani z odločitvijo o preživninah, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Ker revizija v tem delu ni dovoljena in ker ni bila dopuščena, jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.
Samo nestrinjanje z višino preživnin, pri čemer tožnik ne pojasni, kakšna višina bi bila po njegovem mnenju primerna, ne daje možnosti za določitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe.
odgovornost odvetnika – opustitev vložitve tožbe – podlage odškodninske odgovornosti – nastanek škode – služenje vojaškega roka – poškodba pri igranju nogometa – odgovornost države - protipravnost - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Dejanske ugotovitve, da so bili igralci med igro nogometa primerno oblečeni in obuti, ustrezno ogreti, da je bil tožnik kondicijsko pripravljen in da je šlo pri ravnanju igralca nasprotnega moštva za situacijo, ki je bil igranju nogometa tipična glede na običajen potek igre, utemeljujejo sklep, da Republiki Sloveniji ne bi bilo mogoče očitati nedopustnega ravnanja. To pomeni, da bi tožnik odškodninsko pravdo zoper njo zaradi odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta izgubil. Zato s tožbo na povračilo škode zoper odvetnika, ki je opustil vložitev odškodninske tožbe ne more uspeti.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Dosojena višina odškodnine ob upoštevanju konkretnih okoliščin tožnikove poškodbe (pretrganje prednje križne kolenske vezi, odlom meniskusa in poškodba stranske kolenske vezi) in z njo povezanih nepremoženjskih škodnih posledic narekuje sklep, da je tožnik upravičen do višjega zadoščenja.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - velikost deležev na skupnem premoženju - vlaganja v nepremičnino tretjega - skrb za dom in družino - neupravičena pridobitev
Izključna skrb za vzgojo otrok in pretežna skrb za upravljanje skupnega gospodinjstva v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev sta okoliščini, ki ju sodišče v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema vselej upošteva, vendar le v okviru odločanja o velikosti deležev glede na prispevanje vsakega od zakoncev k skupnem premoženju, ne moreta pa biti podlaga za samostojno denarno terjatev skrbnejšega zakonca.
spor o pristojnosti – odškodninski spor – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - krajevna pristojnost po ZVPSBNO – izključna krajevna pristojnost
Ker ima tožnik stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Postojni, je za odločanje o tožbi za povrnitev škode na podlagi ZVPSBNO (izključno krajevno) pristojno to sodišče.
dovoljenost revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - rok za vložitev revizije - očitna pomota - odvetnik - zavrženje revizije
Ker je revizijo v imenu tožnice vložil njen odvetnik, ni dvoma, da vložitve revizije pri nepristojnem sodišču (Vrhovnem sodišču Republike Slovenije) ni mogoče pripisati (pravni) nevednosti vložnika.
ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 339, 339/2-14, 367, 367/4, 367/5, 370, 370/3, 372, 377. ZPP-D člen 130. ZOR člen 100. Splošni pogoji nezgodnega zavarovanja oseb NE-91 člen 9, 9/1-7.
nezgodno zavarovanje – izključitveni razlog – trditveno in dokazno breme – razlaga splošnih zavarovalnih pogojev – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – postranske terjatve - obresti – zavrženje revizije – razlogi za revizijo – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nastanek zavarovalnega primera mora izkazati tožnik, toženka pa je tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja izključitvenega razloga iz 7. točke prvega odstavka 9. člena splošnih pogojev – torej bi morala najprej trditi, da je tožnik aktivno sodeloval v pretepu oziroma fizičnem obračunavanju, nato pa za to svojo trditev pravočasno predlagati ustrezne dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014585
ZOR člen 17, 451. ZPP člen 7, 7/1, 8.
pogodba o pristopu k dolgu – razpravno načelo
Pogodba o pristopu k dolgu ima kumulativni učinek in po njeni sklenitvi upniku za izpolnitev obveznosti odgovarjata prvotni dolžnik in pristopnik. Položaj upnika je takšen, kot če bi bila prvotni dolžnik in pristopnik solidarna dolžnika.
obvezno zavarovanje v prometu – avtomobilsko zavarovanje AO plus - prometna nesreča – uporaba motornega vozila v prometu – povrnitev škode tretjim osebam - vzročna zveza
Ker vozilo ni bilo uporabljeno v prometu, neodvisno od vprašanja ali je še mirovalo ali se je samodejno že začelo premikati, obravnavanega dogodka ni bilo mogoče šteti za prometno nesrečo.
Zatrjevane kršitve v disciplinskem postopku zoper tožničino mater ne predstavljajo kršitve tožničinih pravic. Tožnici kot posredni oškodovanki ne gre odškodnina za duševne bolečine zaradi „posega v osebnostne pravice in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti“.
varstvo ustavnih pravic – pravica do tajnosti pisem in drugih občil – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – subsidiarno sodno varstvo
Varstvo komunikacijske zasebnosti zajema tudi podatke o registriranih – vhodnih in izhodnih – klicih telefonskih številk, njihov čas in trajanje; ni pomembno, ali so podatki pridobljeni s kršitvijo komunikacijske zasebnosti, bili v kakšen namen uporabljeni, niti ni pomembna lastnina nadziranega komunikacijskega sredstva.
zavezanec za davek na promet nepremičnin – javna dražba
Zavezanec za plačilo davka od prometa nepremičnin je prodajalec tudi v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi. Posebej je določen le način poplačila davčnega dolga – prednost pri poplačilu.
predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – zamudne obresti – postranska terjatev - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je plačilo obresti zahteval poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta).