ZPIZ-1 člen 137, 139, 139/1, 139/2, 143. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov ZPIZ člen 20, 20/2, 22.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina
Tožnik ne izpolnjuje pogojev po 139. členu ZPIZ-1 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj lahko opravlja večino življenjskih potreb.
Postopek za oceno telesne okvare se ni začel na zahtevo zavarovanca, temveč na predlog tožnikove osebne zdravnice, ki je predlogu tudi predložila medicinsko dokumentacijo. Iz nje ne izhaja, da bi bile zdravstvene težave, na katere se tožnik sklicuje, in so sicer navedene v izvidih, objektivizirane z izvidi ustreznih zdravnikov specialistov, zaradi česar invalidski komisiji I. in II. stopnje teh težav (oz. diagnoz) tudi utemeljeno nista upoštevali pri oceni telesne okvare. Naloga invalidskih komisij ni v izvajanju diagnostike, temveč da na podlagi že zbrane medicinske dokumentacije, torej že izdanih izvidov in izvedenih preiskav ter meritev, podajo izvedensko mnenje o telesni okvari. Tožnik v sodnem postopku ni zadostil dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih izvidov specialistov, ki bi lahko bili podlaga za priznanje drugačnega odstotka telesne okvare, kot sta ga že v predsodnem postopku ugotovili invalidski komisiji I. in II. stopnje. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za 100% telesno okvaro, ni utemeljen.
ZIZ verodostojne listine taksativno našteva. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. V izvršilnem postopku ima verodostojna listina funkcijo dokazila, in sicer dokazila s tako visoko stopnjo dokazne verjetnosti, da izvršilno sodišče nima pooblastila, preverjati resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje. To pooblastilo pridobi šele pravdno sodišče v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi.
pogodba o trgovskem zastopanju – vrnitev stvari – neprerekana dejstva – pravica do izjave
Četudi se pravdni stranki ne bi dogovorili, da se bosta sporna kompleta nožev podarila tretji osebi, določbe OZ, ki urejajo neupravičeno obogatitev, v obravnavanem primeru ne bi bile uporabljive. Stvari so bile na toženo stranko prenesene na podlagi pogodbe o trgovinskem zastopanju, skladno z 818. členom OZ pa bi tožeča stranka primarno morala zahtevati vrnitev spornih stvari, ne pa plačila njihove vrednosti v denarju.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 390, 390/1, 397, 397, 397/1, 446. ZPIZ/92 člen 124. ZUP člen 7, 7/2, 7/4, 138, 138/1.
nadomestilo za čas čakanja - pravna podlaga - sprememba predpisa
ZPIZ/92 se je skladno z določbo 446. člena ZPIZ-1 uporabljal do 31. 12. 2002. Od 1. 1. 2003 dalje pa je potrebno o pravicah iz invalidskega zavarovanja odločiti na podlagi določb ZPIZ-1. Navedeni predpis pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki je predmet tega individualnega delovnega spora, ne pozna več.
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu vložila v času veljavnosti ZPIZ-1, zato določba 124. člena ZPIZ/92 ne more biti materialnopravna podlaga za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljala tožnica pri toženi stranki.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR. Ta določa, da lahko bodisi delavec bodisi delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi). Ker je tožena stranka tožnika po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obdržala v delovnem razmerju še več kot 13 mesecev, je s tem svojim ravnanjem pokazala, da bi bilo mogoče nadaljevati delovno razmerje tožnika pri toženi stranki (vsaj do izteka odpovednega roka). Pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR ni bil podan, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
zastaranje postopka o prekršku – absolutno zastaranje – uveljavljanje stroškov postopka – prava uka stranka – zloraba pravic
Odvetniku je bilo gotovo znano, da po takrat veljavnem Zakonu o prekrških postopek o prekršku ni bil dopusten po preteku enega leta od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobene v primeru pa ni bil več mogoč, ko je poteklo dvakrat toliko časa, kolikor ga je zahteval zakon za zastaranje postopka o prekršku (absolutno zastaranje). Vedel je torej, da je glede na datum ko naj bi bil prekršek storjen (20.08.2000) v obravnavanem primeru prišlo do zastaranja postopka najkasneje 20. avgusta 2002. Zagovornik bi se zato lahko ob primerni skrbnosti pozanimal o poteku postopka v primernem roku po navedenem datumu, z uveljavljanjem stroškov več kot deset let po absolutnem zastaranju zadeve pa je prepozen, oziroma je, po presoji pritožbenega sodišča, v takšnem ravnanju zaznati znake zlorabe pravic, ki gredo stranki v postopku.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja – vlaganje v skupno premoženje
Stranki sta v času trajanja zakonske zveze vlagali v nepremičnino, ki je njuno skupno premoženje. Zgolj vrednosti vlaganj kot predmeta skupnega premoženja v takem primeru ni moč civilno deliti, saj se ta vlaganja odražajo le v povečani vrednosti skupnega premoženja.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/2, 188/3, 188/2, 246. ZPIZ-1 člen 36, 54, 402, 404, 430.
prenehanje delovnega razmerja - interventni ukrep - starostna pokojnina - sodna razveza - upokojitev - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Po določbi 188. člena ZUJF bi lahko tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi dokončnega sklepa, ki bi ga izdal predstojnik delodajalca prvi dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka 188. člena ZUJF, torej ko bi izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka je o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnika odločila, preden so bili za to podani pogoji po 188. členu ZUJF, saj ni počakala z izdajo sklepa na iztek prvega delovnega dne po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev. Zaradi zmotne uporabe 188. člena ZUJF je sklep tožene stranke nezakonit, tožniku pa na podlagi takega sklepa ni zakonito prenehalo delovno razmerje.
Tožena stranka je bila kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer res dolžna spoštovati določila ZUJF-a in po njegovi uveljaviti izplačevati znižane mesečne zneske pokojninske dajatve. Vendar pa je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a hkrati dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v višino pravnomočno priznane pokojninske dajatve. Torej povrniti tudi nastale stroške v zvezi z izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo, ki je bila vložena pred ustavno sodno presojo zakonske podlage ZUJF-a, na podlagi katerih sta bila posamična upravna akta izdana.
starostna pokojnina - sorazmerni del - ustavitev izplačevanja - status zavarovanca - obnovitveni razlog
Dejstvo statusa zavarovanca, ki je obstajalo že ob izdaji pravnomočne odločbe o priznanju pokojninske dajatve, lahko predstavlja le razlog za poseg v pridobljeno pravico z izrednimi pravnimi sredstvi. Načelo pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, če tudi posamični upravni akt zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni pravilen. Takšna pravna razmerja je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem z zakonom.
Tožnik je že v času, ko mu je bila priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, imel status zavarovanca pri tujem nosilcu zavarovanja, zato ni moglo priti do ponovnega vstopa v obvezno zavarovanje v smislu 178. člena ZPIZ-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenec - nagrada - izvedenina - zelo zahtevno mnenje
Glede na metodološko napotilo za ocenjevanje zahtevnosti izvida in mnenja, ki je podano v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnost in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja) je potrebno v konkretni zadevi pri vrednotenju izvedenine upoštevati obsežnost dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja (cca 400 strani), številčnost zastavljenih vprašanj sodišča prve stopnje (13), tako s področja psihiatrije kot tudi otroške in mladostniške psihiatrije ter da gre za kompleksno in zelo občutljivo zadevo, kjer se obravnava mladostnika. V konkretni zadevi gre tako za zelo zahtevno mnenje, zato je izvedenka upravičena do nagrade v skladu s 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (s katero je ministrstvo po uradni dolžnosti izreklo za nično odločbo CSD, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka v določeni višini), ki v pravnem pouku določa, da je možen zoper to odločbo socialni spor, ki se lahko sproži v 30 dneh po vročitvi odločbe pri pristojnem delovnem in socialnem sodišču. Zato ni mogoče zaključiti, da tožba ni dopustna, ker tožnica ni ravnala v skladu z določbo 2. odstavka 72. člena ZDSS-1 (po katerem, sme stranka v primeru, če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (molk organa), vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena in da zanjo ni procesne predpostavke.
Delavec je na podlagi Aneksa h kolektivni pogodbi upravičen do solidarnostne pomoči enkrat letno. V primeru odsotnosti zaradi bolezni, ki traja nepretrgoma več kot eno leto, je delavec upravičen do solidarnostne pomoči, ne glede na to, ali gre za enako ali drugo bolezen, pod pogojem, da je preteklo najmanj eno leto, šteto od dne, ko je delavec zadnjič pridobil pravico do izplačila solidarnostne pomoči - tj. od 91. dne začasne zadržanosti dela. Tožnik je bil tako upravičen do solidarnostne pomoči prvič po poteku 90 dni od začetka neprekinjenega bolniškega staleža. Zaradi neprekinjenega bolniškega staleža pa je bil ponovno upravičen do solidarnostne pomoči po poteku enega leta.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 87.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - vročanje vabila na zagovor - sodna razveza
Vročanje pisanj predstavlja procesno dejanje, katerega namen je seznanizeb stranke s postopkom in procesnimi dejanji stranke. V zvezi s postopkom delodajalca in načinom vročanja vabila na zagovor delavcu je bistveno, da se vroči vabilo osebno delavcu, bodisi na delovnem mestu ali na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, bodisi po pravilih pravdnega postopka (87. člen ZPP). Bistveno je, da je delavec pred podano izredno odpovedjo seznanjen z očitki kršitve in da ima možnost podati svoje stališče oziroma se zoper njih ustrezno braniti. To v tožnikovem primeru ni bilo izkazano. Poleg tega v tožnikovem primeru niso podani razlogi iz drugega odstavka 83. člena ZDR, da bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Ker tožena stranka tožniku ni zagotovila pravice do zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pravdni stroški - stroški postopka - nagrada za narok
V tem socialnem sporu gre za spor o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se je nanašal na lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer glede tega, ali je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti za krajši delovni čas 20 ur na teden ali za polni delovni čas 40 ur na teden. V takšnih primerih vrednost spora ni določena. Zahtevek se ni nanašal na denarno terjatev, pač pa na odpravo odločb, s katerimi se je ugotavljala lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je potrebno predmetni spor ovrednotiti v višini 3.500,00 EUR, kar je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZOdvT.
Zgolj zaradi pripravljalne vloge tožeči stranki ni mogoče priznati nagrade za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT, saj ta za konkretni socialni spor ni bila potrebna (155. člen ZPP).
prokurist – pooblaščenec – državni pravniški izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik, temveč kvečjemu pooblaščenec, zato mora za zastopanje v pravdi izpolnjevati pogoje iz 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Poimenovanje, kot ga je uporabil odstopnik terjatve, to je, da „preklicuje pogodbo“ bi bilo mogoče uvrstiti le med enostranski odstop od pogodbe, do katerega pa ima pogodbena stranka pravico le, če izkaže, da druga stranka svoje obveznosti ni izpolnila (103. člen OZ).
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 17, 17/1.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - javni uslužbenci - delo v tujini - vojska
V času veljavnosti Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini - Uredbe 2009 (to je v času od 1. 3. 2009 do 1. 7. 2010), je za pridobitev pravice do dodatka za pripravljenost in premestljivost, ki pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, zadostovala opredelitev mednarodne vojaške dolžnosti kot premestljive v opisu delovnega mesta (17. člen Uredbe 2009).
Dolžnost, ki jo je tožnik opravljal, je potrebno šteti za premestljivo, saj lahko zaradi zasedanja take dolžnosti kadarkoli pride do potrebe po premestitvi. Zato tožniku gre vtoževani dodatek za pripravljenost in premestljivost.
Ker so bili podatki o tožničinih dohodkih na voljo in bi jih tožena stranka lahko od DURS-a pridobila po uradni dolžnosti že na podlagi 51. člena ZUPJS, ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka pri odločanju o pravici do otroškega dodatka upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta.
ZPrCP člen 105, 105/3-1. ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 26, 26/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja – vožnja s potrdilom o opravljenem vozniškem izpitu – sankcija – omilitev globe
Ne gre enačiti nevarnosti, ki jo predstavlja oseba v cestnem prometu, ki vozniškega izpita ni opravila, od te, ki je sicer opravila vozniški izpit, ni pa ji upravna enota še izdala vozniškega dovoljenja, pač pa ima o opravljenem izpitu zgolj potrdilo. Navedena okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja takšno olajševalno okoliščino, da narekuje omilitev globe pod mejo predpisane.