spor majhne vrednosti – dopolnitev tožbe – neprerekana dejstva – narok – vročitev vloge – vročilnica – zanikanje prejema
Tožena stranka na poziv sodišča ni odgovorila, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi dejstva, ki jih je podala tožeča stranka v dopolnitvi tožbe, štelo za dokazana. Zato dejansko stanje ni bilo sporno.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pravdni stranki sta pogodbo o zaposlitvi za določen čas dejansko sklenili zaradi začasnega povečanja obsega dela (potreba po delu varnostnika čuvaja se je pri toženi stranki pojavila zaradi sklenitve pogodbe za varovanje ljudi in premoženja ter prevoza in varovanje gotovine ter drugih vrednostih pošiljk s poslovnimi partnerji), kar je v skladu z 52. členom ZDR. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je med strankama obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas, ni utemeljen.
invalidska pokojnina - višina - odmera - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - upravni postopek - zavrženje pritožbe
V sklepu s katerim je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine je naveden pravni pouk, iz katerega izhaja, da lahko zavarovanec, ki se s sklepom ne strinja, vloži v 30 dneh od prejema sklepa zahtevo za varstvo pravic pri območni delovni enoti strokovne službe. Tožnica v roku 30 dni od prejema sklepa take zahteve oziroma pritožbe zoper sklep ni vložila. Tožnica je vložila pritožbo po izteku navedenega roka. Tožena stranka jo je zato na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
Ker popolna nezmožnost za delo pri tožniku ni podana, tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
sodna taksa - oprostitev plačila - spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, priznanje pravic iz delovnega razmerja, plačilo odpravnine, denarno povračilo in plačilo odškodnine zaradi neizkoriščenega dopusta. Gre torej za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ki zajema vse zahtevke, razen zahtevka za plačilo odškodnine za neizkoriščen dopust. Zato je tožnica taksni zavezanec le za plačilo takse za odškodnino.
ZDR člen 131, 131/2, 162, 162/1, 162/1-3. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 367, 367/4, 458, 458/8.
regres za letni dopust - spor majhne vrednosti - individualni delovni spor
V individualnih delovnih sporih sodijo delovna sodišča po postopku, ki je urejen v ZDSS-1 in subsidiarno v ZPP. Določbe ZPP se uporabljajo le v delu, v katerem urejajo pravni postopek, ne pa v delu, v katerem urejajo posebne postopke (na primer postopek v sporu majhne vrednosti).
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 71, 163, 163/2.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - skrajšanje delovnega časa
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Pri njem ni bilo ugotovljenih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi poleg siceršnjih omejitev pri delu, indiciranih iz zdravstvenih razlogov, narekovale še časovno razbremenitev 4 ure dnevno. Zato tožnikov zahtevek za skrajšanje delovnega časa na 4 ure dnevno ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - policist - usposabljanje - krivdna odgovornost - kriminalist - vaje
Tožeča stranka (policistka) ni opravila osnovnega usposabljanja kriminalistov ali kriminalističnega tečaja, zato ni izpolnjevala osnovnih pogojev za nadaljevalno usposabljanje kriminalistov, kar pomeni, da se tega usposabljanja ne bi smela udeležiti. S tem, ko je tožena stranka tožnico vključila v nadaljevalno usposabljanje, je ravnala protipravno. Prav tako marker ni ravnal v skladu s prejetimi navodili in je s svojimi ravnanji pretiraval. Zato tožena stranka krivdno odgovarja tožnici za škodo, ki jo je tožnica utrpela na službenem usposabljanju ob izvajanju vaje prijetje storilca kaznivega dejanja (markerja).
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1, 2, 2/2, 5, 5/1, 5/3, 5/5, 11, 11/3, 11/6. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 1. ZSPJS člen 16, 16/1, 16/3, 49.a.
napredovanje v višji plačni razred - policist - javni uslužbenci - uvedba novega plačnega sistema - prevedba - plačilo razlike plače
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist vodja izmene I in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji z dne 13. 11. 2008. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - razdor kreditne pogodbe - potrošniški kredit
Drugi dolžnik ni zgolj hipotekarni dolžnik, pač pa tudi soplačnik in sozavezanec. Če pa ima takšen status, pa pravilno opozarja na to, da tudi zanj veljajo določbe ZPotK, ki v 15. členu določajo razdor kreditne pogodbe in pogoje za razdor.
ZPP člen 243, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalid II. kategorije - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izvedensko mnenje - izvedba dokaza - izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev dokaznega predloga
Ob podanih ocenah obeh izvedenskih mnenj iz predsodnega upravnega postopka, da pri tožnici še ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ki imata značaj javne listine, sodišče prve stopnje samo, le na podlagi medicinskih izvodov, ni moglo zaključiti, da je pri tožnici prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da pri njej ni več preostale delovne zmožnosti za organizirano pridobitno delo. Ob morebitnem dvomu v pravilnost mnenj obeh invalidskih komisij bi namreč moralo izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke. Ker ni postopalo po 243. členu ZPP, ki izrecno določa, da sodišče v primeru, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga, izvede dokaz s sodnim izvedencem, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP.
invalidnost - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Glede na določbo 67. člena in 68. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje enega izmed pogojev iz 67. člena in hkrati pogoj pokojninske dobe, določen v 68. členu ZPIZ-1. Tega pogoja pa tožnik ne izpolnjuje. Zaradi neizpolnjenega pogoja pokojninske dobe tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Ker je o pritožbi tožnika zoper sklep prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče že odločilo, pritožba zoper sklep ni dopustna. Prav tako ni dopustna pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča, ker se lahko pritožba vloži samo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, kot je to določeno v prvem odstavku 333. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
Toženka ni plačala sodne takse v 15 dneh od prejema naloga za plačilo sodne takse, prav tako niso izpolnjeni pogoji za odločanje o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse, na pravne posledice neplačila pa je bila toženka opozorjena. Zato se na podlagi 3. odst. 105.a ZPP člena šteje, da je pritožba toženke umaknjena.
zamudna sodba - plača - plačilo za opravljeno delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - predhodno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec lahko uspešno uveljavlja pravice iz delovnega razmerja le v primeru, da je predhodno (ali sočasno) ugotovljeno, da med njim in delodajalcem obstaja veljavno sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR to stori le s tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da mu je predhodna pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala veljati (v primeru odpovedi bila nezakonito odpovedana). Tožnik takšnega zahtevka ni postavil, zato za čas po dejanskem prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne more uspešno iztožiti neizplačanih plač, saj je upravičenost za njih pogojena z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik je res tožbo oddal pred iztekom 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar jo je kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi, poslal nepristojnemu organu, na naslov sodišča pa je prispela že po izteku roka za vložitev tožbe. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na to, da je tožbo vložil pravočasno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožeča stranka (čistilka) bi ob spornih sobotah, na podlagi odločb ZZZS, morala delati pri toženi stranki od ponedeljka do sobote po 4 ure na dan, kot je bilo določeno v njenem urniku dela, saj z navedenima odločbama ni bilo odločeno, da je sposobna delati le v delovnem času 20 ur tedensko. Ker tožeča stranka kljub navodilom in pisnemu opozorilu tožene stranke ponovno ni prišla na delo ob sobotah, je z neupravičeno odsotnostjo z dela ob navedenih sobotah motila delovni proces tožene stranke in s tem kršila določbo 31., 32. in 35. člena ZDR. Zato ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
varstveni dodatek - začasna odredba - denarna socialna pomoč - socialni spor - način izplačila
Izdaja začasnih odredb v socialnih sporih je urejena v 70. členu ZDSS-1. Določeno je, da med postopkom lahko sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti: odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
Tožnici sta vložili tožbo, s katero uveljavljata, da se jima varstveni dodatek oziroma denarna socialna pomoč, kot jima je bila že priznana z odločbama izplača namesto na njun TRR, neposredno po poštni nakaznici Pošte Slovenije. Istočasno z vložitvijo tožbe sta podali tudi predlog za izdajo začasne odredbe z enako vsebino. Tožnici ne izpodbijata odločb Centra za socialno delo. Tudi sami ugotavljata, da sta obe odločbi postali pravnomočni. Ker gre za pravnomočni upravni akt, ki ni izpodbijan pred sodiščem, v tem primeru torej z izdajo začasne odredbe ni mogoče odložiti izvršitev upravnega akta. Prav tako ne gre za stanje po 2. alinei prvega odstavka 70. člena ZDSS-1, saj je bila denarna dajatev tožnicama priznana s pravnomočnima odločbama. V primeru, da ne pride do izplačila, imata stranki možnost, da z izvršbo zahtevata izplačilo priznanih zneskov po že citiranih odločbah CSD. Zato ZDSS-1 v prvem odstavku 70. člena ne daje pravne podlage, da bi se z začasno odredbo toženi stranki naložilo, na kakšen način bo tožnicama izplačala priznana denarna sredstva (varstveni dodatek in denarna socialna pomoč), torej ali na TRR ali preko poštne nakaznice. Zato predlog za izdajo začasne odredbe tožnic ni utemeljen.