Tožnica (bolniška strežnica) se je poškodovala na delovnem mestu, ko je prelagala lonec s čajem s kuhinjskega pulta na servirni voziček. Tožena stranka ni v celoti izpolnila svojega dolžnostnega ravnanja ter tožnici ni zagotovila uporabe ustreznega servirnega vozička, dopuščala pa je tudi njegovo uporabo na nepravilen način, to je z vlečenjem loncev preko roba vozička namesto z dvigovanjem. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranka za obravnavani škodni dogodek.
Tožnica je tudi sama prispevala k nastanku nezgode. Zavedala se je, da prelaganja loncev čaja na servirni voziček ni izvajala na pravilen način, prav tako o tem ni opozorila nadrejenih. Ker je tožena stranka kljub nadzoru delavcev dopuščala takšno prakso, ter ji tudi ni omogočila uporabe rokavic oziroma je dopuščala, da tožnica tega dela ni opravljala z rokavico, kar bi ublažilo udarec oziroma udarnino prsta, je bistveni del odgovornosti prav toženi stranki. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje odgovornost tožnice v višini 10 %, odgovornost tožene stranke pa v višini 90 %.
zavrženje revizije - revizija - izredna pravna sredstva - pooblaščenec
Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po že citiranem 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena in jo je potrebno zavreči na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP.
invalidnost - I. kategorije - invalidnost III. kategorije - datum spremembe nastanka invalidnosti
Pri tožnici ni podana I. kategorija invalidnosti. Njena delovna zmožnost za njen poklic je zmanjšana za manj kot 50 %. Tožnica je zmožna za delo s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami. Zato je tožničin tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, utemeljen.
Glede datuma spremembe nastanka invalidnosti je potrebno upoštevati prvi dan po pravnomočnosti odločbe tožene stranke, s katero je bilo predhodno pravnomočno ugotovljeno stanje invalidnosti pri tožnici. Vendar od tega dne dalje tožnici ne gredo tudi nove pravice. ZPIZ-1 v 2. odstavku 163. člena namreč določa, da v primeru, če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 71, 163, 163/2.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - skrajšanje delovnega časa
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Pri njem ni bilo ugotovljenih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi poleg siceršnjih omejitev pri delu, indiciranih iz zdravstvenih razlogov, narekovale še časovno razbremenitev 4 ure dnevno. Zato tožnikov zahtevek za skrajšanje delovnega časa na 4 ure dnevno ni utemeljen.
Ker je o pritožbi tožnika zoper sklep prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče že odločilo, pritožba zoper sklep ni dopustna. Prav tako ni dopustna pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča, ker se lahko pritožba vloži samo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, kot je to določeno v prvem odstavku 333. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo pred odpovedjo - dokazovanje - trditveno breme - pravno varstvo - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Zoper pisno opozorilo iz 1. odstavka 83. člena ZDR delavec nima samostojnega pravnega varstva, temveč se utemeljenost očitkov iz pisnega opozorila lahko presoja v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kolikor je ta kasneje tudi dejansko podana. Vendar do vsebinskega preverjanja utemeljenosti očitkov iz predhodnega opozorila pride le v primeru, če delavec v tožbi, s katero izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ugovarja tudi očitkom iz opozorila. V kolikor pa delavec v delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ne ugovarja utemeljenosti predhodnega pisnega opozorila (kot se je zgodilo tudi v konkretnem primeru), se v sporu ugotavlja le zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. S predhodnim pisnim opozorilom pa se sodišče v takšnem primeru ukvarja le v okviru presoje, ali je bil sploh izpolnjen ta pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik (redar) se je v postopek, ki ga je vodil drugi redar, vmešal le toliko, da je kršitelju, ki se je večkrat skliceval na to, da pozna vodjo mestnega redarstva, rekel, da mu to ne bo pomagalo. Redar, ki varuje postopek, se ne sme vmešavati v postopek, ki ga vodi drugi redar, temveč ga samo opazuje. Vendar pa ob ugotovitvi, da ni šlo za izjavo, ki bi bila žaljiva, da ta pripomba ni imela posledic za uspešnost in učinkovitost postopka ter, da tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bila pritožba storilca prekrška utemeljena, ravnanje tožnika ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZUJF člen 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na določbi 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Po oceni pritožbenega sodišča je v pritožbi uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP podana. S prvostopno sodbo je sodišče prve stopnje v škodo obdolženca kršilo kazenski zakon v vprašanju ali je dejanje, za katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. Opis slehernega kaznivega dejanja v sodbi (člen 359/I-1 ZKP) in obtožnici (člen 269/I-2 ZKP) mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj storitve, predmet, na katerem in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Pomembno je, da opis obsega vse prvine posameznega kaznivega dejanja, v prvi vrsti vanj sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja (tako sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 204/2008).
sodna taksa - oprostitev plačila - spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, priznanje pravic iz delovnega razmerja, plačilo odpravnine, denarno povračilo in plačilo odškodnine zaradi neizkoriščenega dopusta. Gre torej za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ki zajema vse zahtevke, razen zahtevka za plačilo odškodnine za neizkoriščen dopust. Zato je tožnica taksni zavezanec le za plačilo takse za odškodnino.
Tožena stranka tožniku ni omogočila dela na delovnem mestu po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in ga v spornem obdobju ni pozvala na delo, niti mu ni izdala pisnega sklepa o čakanju na delo. Ker tožniku delo ni bilo zagotovljeno, v vsakem času pa se je bil pripravljen odzvati pozivu na delo, je upravičen do nadomestila plače za čas trajanja delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1, 226. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - invalid - starejši delavec
V skladu z 226. členom ZDR-1 uživajo posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavci, ki v letu 2013 izpolnijo pogoj starosti 54 let in 4 mesece (ženske) oziroma 55 let (moški). Takšnemu delavcu delodajalec brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožnik, ki je bil v času podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejši od 55 let, pogojev za pridobitev starostne pokojnine še ni izpolnil, prav tako tudi ni dal pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
Tožnik posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi uživa tudi na podlagi dejstva, da mu je priznana III. kategorija invalidnosti. V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZDR-1 lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga, le v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Tožena stranka bi tako morala na podlagi 40. člena ZZRZI pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pridobiti mnenje komisije za ugotavljanje razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi o tem, da tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni storila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita tudi zaradi neupoštevanja določb 116. člena ZDR-1 in 40. člena ZZRZI.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar modelar - formar ročni. Zaradi ukinitve tehnološkega postopka formanje ročno - furan, je prenehala potreba po tožnikovem delu. Reorganizacija gospodarske družbe, predvsem v oddelku specialne livarne na furanski liniji zaradi pomanjkanja dela in večletnega zmanjševanja naročil, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi.
Ker popolna nezmožnost za delo pri tožniku ni podana, tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
invalidnost III. kategorije - pravica do dela z omejitvami
Pri tožnici je prišlo do trajno zmanjšane delovne zmožnosti v smislu III. kategorije invalidnosti. Tožnica je zmožna svoje ali drugo delo (njeni izobrazbi, znanjem in izkušnjam primerno) opravljati le v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno in sicer brez vsiljenega tempa in ritma, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, v ergonomsko urejenem delovnem okolju in z le izjemno zahtevo za hojo po stopnicah ali neravnem terenu. Ugotovljeno zdravstveno stanje tožnice drugih omejitev pri delu ne utemeljuje.
Izplačilo božičnice ni izrecno urejeno na zakonski ravni. Tako je v prvem odstavku 126. člena ZDR med drugim določeno, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki in drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. ZDR v nadaljevanju vsebuje tudi določbe o osnovni plači, delovni uspešnosti in dodatkih, plačilnemu dnevu, kraju in načinu izplačila plače itd., ne pa o božičnici. Ob izostanku drugih zakonskih določb pa obračun in izplačilo božičnice načeloma omogoča že drugi odstavek 7. člena ZDR, po katerem so s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo lahko določene pravice, ki so za delavca ugodnejše. Pri božičnici gre običajno za enkratno izplačilo, ki ni redni del mesečne plače, saj se obračuna in izplača enkratno v določenem trenutku.
Kolektivna pogodba za novinarje časopisne hiše določa, da se novinarjem enkrat letno izplača božičnica. Pogoj za izplačilo je dosežen pozitivni izid iz poslovanja družbe, predviden v načrtu poslovanja za prvih deset mesecev tekočega poslovnega leta, ki ga je uprava sprejela v zadnjem kvartalu za naslednje poslovno leto. Nadalje določa, da se v primeru, da je poslovni izid iz poslovanja družbe nižji kot je predviden v planu, a še vedno pozitiven, uprava in sindikat dogovorita, da v mesecu novembru preučita možnosti izplačila božičnice in če sporazumno ugotovita, da te možnosti so, o njeni konkretni višini skleneta posebni pisni dogovor. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da tožena stranka načrtovanega poslovnega izida ni dosegla, prav tako pa sindikat novinarjev in uprava nista sklenila pisnega dogovora o višini božičnice za sporno leto. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke na izplačilo božičnice ni utemeljen.
stroški – neobrazložen sklep o stroških – obrazložitev v novem sklepu
Iz vsebine izpodbijanega sklepa je mogoče razbrati, da je prvostopno sodišče poskušalo odpraviti napako, ki jo je storilo v predhodno obravnavanem stroškovnem sklepu, vendar takšne procesne napake prvostopno sodišče očitno ne more samo odpraviti z izdajo novega sklepa.
Tožnikov zahtevek za plačilo razlik v plači je "čista" denarna terjatev, ki jo lahko v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR neposredno uveljavlja pred delovnim sodiščem, ne glede na to, ali je pred tem zahteval odpravo kršitve pri delodajalcu. Delavec pri uveljavljanju denarnih zahtevkov ni omejen s predhodnim postopkom pri delodajalcu kot procesno predpostavko za sodno varstvo, utemeljenost zahtevkov je vezana le na zastaralni rok (206. člen ZDR).
Četudi je bila zaradi izplačevanja dodatka za stalnost na podlagi odločitve tožene stranke tožnikova plača višja, ni mogoče šteti, da je bil s tem pravilno obračunan in izplačan tudi dodatek za delovno dobo. Obeh vrst dodatkov se ne more seštevati in upoštevati dobljene vsote kot dodatka za delovno dobo. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo dodatka za delovno dobo v višini, obračunani glede na dopolnjeno delovno dobo, utemeljen. Ker pa je tožena stranka s plačilom dodatka v zamudi, je poleg glavnice (dodatka za delovno dobo) dolžna plačati tožniku tudi zakonske zamudne obresti.
Tožena stranka je dodatek za stalnost izplačala tožniku po svoji prosti volji in ob poznavanju prepisov, brez kakršnihkoli zahtev tožnika. Tožena stranka si ni pridržala pravice, da bi lahko od tožnika zahtevala vrnitev izplačanih zneskov, niti ni plačala nekaj, da bi se izognila sili. Takšnega pridržka tožena stranka ni niti navajala niti dokazovala, zaradi česar zneska, ki ga je plačala tožniku, ne more terjati nazaj. Zato v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke iz naslova vrnitve plačanega dodatka, ne obstoji.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranke je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je s svojim vozilo zapeljal na varno območje delodajalca, izključno namenjeno nočnemu parkiranju avtobusov. Po izstopu iz svojega vozila je odšel do parkiranega mestnega avtobusa, kjer je iz rezervoarja natočil 10 litrov goriva z namenom, da si ga protipravno prilasti. Očitano ravnanje lahko predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
predhodna odredba – postopek zavarovanja – stečajni postopek – ustavitev postopka zavarovanja – zastavna pravica – pogojna pridobitev ločitvene pravice
V postopku zavarovanja s predhodno odredbo lahko upnik dobi le pogojno zastavno pravico, saj se s predhodno odredbo lahko opravijo le tista dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, to zavarovanje pa lahko traja največ do trenutka, ko bi bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ta argumentacija je potrditev svoje pravilnosti dobila z novelo ZFPPIPP-F (nova 4. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), v skladu s katero se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se zaradi tega razveljavilo vsa dejanja opravljena v tem postopku.