ZIZ člen 17, 17-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZKP člen 93, 93/1, 93/2.
izvršilni naslov - sklep o stroških kazenskega postopka
Sklep o stroških, izdan v kazenskem postopku, v katerem je sodišče odločilo, da je obsojeni A. A. (dolžnik v tem postopku) dolžan povrniti stroške kazenskega postopka, in sicer nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca B. B., odvetnika v M. (upnik v tem postopku), v skupnem znesku 378,00 EUR; ter odločilo, da je po pravnomočnosti tega sklepa obsojeni A. A. (dolžnik v tem postopku) dolžan zgoraj navedeni znesek nakazati na račun odvetnika B. B., ki je naveden v sklepu (upnik v tem postopku), ima vse nujne sestavine izvršilnega naslova - določeni sta stranki (dolžnik je A. A., upnik je B. B.), in terjatev (378,00 EUR), ki je naložena dolžniku v plačilo. Gre za kondemnatorno sodno odločbo, na kateri je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s tem pa so izpolnjeni vsi pogoji, da je ta odločba veljaven izvršilni naslov.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - vrednost posameznih etažnih delov
Po vzpostavitvi etažne lastnine na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ni več mogoče ugotavljati vrednosti prvotne nepremičnine, to je zemljiške parcele z vsemi sestavinami, temveč je treba upoštevati sedanje zemljiškoknjižno stanje, saj so po vknjižbi etažne lastnine posamezni deli samostojno v pravnem prometu in ima vsak svojo vrednost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079845
OZ člen 533. ODZ paragraf 934.
darilna pogodba - veljavnost pogodbe - teorija realizacije - poslovna sposobnost - informativni dokaz
Po pravnem pravilu paragrafa 934 ODZ je darilna pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da mora biti za njeno veljavnost obdarjencu darilo tudi izročeno v posest.
Morebiten obstoj (duševne) bolezni darovalke sam po sebi ne pomeni pomanjkanja poslovne sposobnosti. O vplivu duševne bolezni na poslovno sposobnost bi se moral izreči izvedenec psihiater, ki ga toženka ni predlagala.
V tem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti toženca. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke (ki ga je angažiralo okrajno sodišče v nepravdni zadevi zaradi predloga okrožnega državnega tožilca, da se uvede postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na oddelek s posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice) je med drugim razvidno, da obstaja v duševni sferi toženca duševna motnja, katera, ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo, in predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ter da izvedenec posledično ocenjuje, da toženec ni niti procesno sposoben in da gre pri njem za postopno utrjevanje (kronifikacijo) duševne bolezni, ki traja najmanj dve leti. Po mnenju izvedenca je bil toženec nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb in predlogov najmanj zadnji dve leti; takrat so bili pri njem zanesljivo prisotni strokovni kriteriji (bolezenska, blodnjava motivacija), zaradi katerih ni bil opravilno (in procesno) sposoben. Na obstoj procesne sposobnosti, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato so utemeljene pritožbene navedbe toženca, ki se sklicuje na svojo pravdno nesposobnost in v zvezi s tem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dejanski koncern - finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Članice dejanskega koncerna so pravno samostojne osebe, ki imajo svoje upnike, katerim je tudi namenjen institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo izpodbojnosti konkretnih pravnih dejanj ni relevantno, kakšen je – bi bil finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe v sistemu S., pač pa kakšen finančni učinek so imela izpodbijana pravna dejanja na ekonomsko finančni položaj tožeče stranke oziroma kakšne posledice so imela za bodočo stečajno maso.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Treba ga je le razpoznavno opredeliti – lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, ali kako drugače, ne spada pa v opredeljevanje pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki opravičuje njegovo izpodbijanje.
Zapovedana večja skrbnost odvetnika pri opravljanju poklicne dejavnosti je merilo za določitev potrebnega ravnanja odvetnika in obenem merilo za presojo, ali je ravnal tako, da mu ni mogoče očitati, da je kršil pogodbo oz. merilo za določitev krivde. Ker je skrbnost ravnanja odvisna od okoliščin primera, je v vsakem primeru posebej treba napolniti pravni standard te, tako imenovane večje skrbnosti.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja torej pove, da se posel odvija (opravlja) na nevarnost naročnika. Tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve madnatarjeve (izpolnitvene) obveznosti.
javni uslužbenci - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - carinik - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - premoženjska škoda
Tožnik (carinik) je dovolil vstop tovornemu vozilu s priklopnikom cisterno, naloženo s komercialnim tovorom, za katerega niso bile opravljene carinske in davčne zakonske formalnosti, s čimer je za Republiko Slovenijo nastala premoženjska škoda. S tem je tožnik storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, kar prav gotovo pomeni protipravno ravnanje v smislu elementa civilnega delikta. Toženčevo ravnanje pa je protipravno tudi v smislu, da pomeni kršitev temeljne obveznosti vestnega opravljanja dela, kot je opredeljena v prvem odstavku 31. člena ZDR. Ker so podani tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti tožnika (obstoj škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožnika in nastalo škodo ter krivda tožnika) tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tožnikovega nevestnega dela v službi.
pozneje najdeno premoženje zapustnika – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju – oprava naroka - dedna izjava
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju se je našlo novo premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, pri čemer je zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o dedovanju opravilo obravnavo. Zato je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju brez predhodnega pridobivanja izjav ostalih možnih dedičev glede dedovanja novo najdenega premoženja, pravilna. Narok bi sodišče opravilo le, če ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju narok ne bi bil izveden.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 55/2. OZ člen 311, 311/1.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - notarski zapis - najemna pogodba - izterjava stroškov stanovanja - zapadlost varščine - pobotni ugovor
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Opredelitev dolžničine obveznosti v notarskem zapisu ne vsebuje vseh podatkov, ki bi omogočali izračun denarnega zneska njene obveznosti na podlagi notarskega zapisa, saj v slednjem ni opredeljen niti temelj posamezne izmed izterjevanih postavk niti njihov vsakokratni obseg.
Intervenienti tudi v primeru, če bi jim bila stranska intervencija dopuščena, ne bi mogli preprečiti razpolaganja tožene stranke v smislu sklenitve sodne poravnave. Intervenient samo pomaga stranki postopka (in je torej njen pomočnik). V postopku zato ne veljajo dejanja intervenienta, ki so v nasprotju s (pozitivnimi) dejanji glavne stranke.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti - strah - satisfakcija - negativna revalorizacija
Glede na ugotovitve izvedenca, da tožnik primarnega strahu ni utrpel, sekundarni strah pa je bil kratkotrajen in je trajal v obdobju do enega tedna, je sodišče druge stopnje prepričano, da predstavlja odškodnina v višini 1.000,00 EUR ustrezno satisfakcijo, hkrati pa je primerljiva tudi sodni praksi v podobnih primerih.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predkaznovanost – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik je bil za kazniva dejanja obsojen pogojno, s preizkusno dobo dveh let, ki je že potekla, vendar to pri odločanju o odpustu obveznosti ni bistveno. Bistveno je, da v času odločanja obsodba za to kaznivo dejanje še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
izvršba na druge stalne prejemke - predmet izvršbe - dodatek za rekreacijo
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 128. in 129. člen ZIZ in pravilno zaključilo, da letni dodatek za rekreacijo predstavlja enega od predmetov, na katere se lahko vrši izvršba na druge stalne denarne prejemke in zato tudi pravilno zaključilo, da je takšna izvršba že bila dovoljena.
stranska intervencija – udeležba v nepravdnem postopku – smiselna uporaba ZPP
V nepravdnem postopku ni podlage za uporabo določb ZPP o stranski intervenciji. Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, namreč lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo
Pred pravdo po toženki (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca gradbene stroke, ki mu je tožnica izrecno nasprotovala, je treba obravnavati zgolj kot del trditvene podlage toženke in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med pravdnim postopkom.
Opustitev izvedbe dokaza je lahko procesna kršitev relativnega značaja iz 1. odstavka 339. člena ZPP, zato bi jo morala toženka v skladu z določbo 1. odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, torej že na samem naroku, na katerem je sodišče prve stopnje tak dokazni predlog zavrnilo.
Za zastopanje v postopkih po ZDZdr se nagrada odmerja po tar. št. 3101/2. V nekaterih – izjemnih primerih sodišče odmeri nagrado po tar. št. 3100 tarife ZOdvT.
ZPPPIPP člen 389a, 389a/2, 398a/2-2, 398a/5, 398a/5-2. ZGD-1 člen 60, 60/5.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog za dovolitev poslovanja stečajnega dolžnika – načrtovani poslovni izid – verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo – prihodki – odhodki
Namen dovolitve poslovanja dolžnika kot podjetnika ni samo v tem, da se dolžniku omogoči zaposlitev v času postopka osebnega stečaja, temveč tudi in predvsem v tem, da dolžnik začne s takim poslovanjem, ki ne bo prinašalo poslovne izgube.
Dolžnica ne samo, da načrtovanega poslovnega izida ni dala, predlog je med postopkom tudi spreminjala, kar kaže na to, da nima izdelanega poslovnega načrta.