ugovor dolžnika - lastništvo nepremičnine - izpraznitev stanovanjske stavbe
Sodišče prve stopnje je iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da je izključni lastnik nepremičnine upnik, česar dolžnik v pritožbi niti ne izpodbija. S tem je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovorno trditev dolžnika glede prodajne pogodbe in (nekdanjih) solastnih deležev družbenikov ter J. V. na nepremičnini.
ZIZ člen 17, 17-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZKP člen 93, 93/1, 93/2.
izvršilni naslov - sklep o stroških kazenskega postopka
Sklep o stroških, izdan v kazenskem postopku, v katerem je sodišče odločilo, da je obsojeni A. A. (dolžnik v tem postopku) dolžan povrniti stroške kazenskega postopka, in sicer nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca B. B., odvetnika v M. (upnik v tem postopku), v skupnem znesku 378,00 EUR; ter odločilo, da je po pravnomočnosti tega sklepa obsojeni A. A. (dolžnik v tem postopku) dolžan zgoraj navedeni znesek nakazati na račun odvetnika B. B., ki je naveden v sklepu (upnik v tem postopku), ima vse nujne sestavine izvršilnega naslova - določeni sta stranki (dolžnik je A. A., upnik je B. B.), in terjatev (378,00 EUR), ki je naložena dolžniku v plačilo. Gre za kondemnatorno sodno odločbo, na kateri je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s tem pa so izpolnjeni vsi pogoji, da je ta odločba veljaven izvršilni naslov.
V tem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti toženca. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke (ki ga je angažiralo okrajno sodišče v nepravdni zadevi zaradi predloga okrožnega državnega tožilca, da se uvede postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na oddelek s posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice) je med drugim razvidno, da obstaja v duševni sferi toženca duševna motnja, katera, ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo, in predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ter da izvedenec posledično ocenjuje, da toženec ni niti procesno sposoben in da gre pri njem za postopno utrjevanje (kronifikacijo) duševne bolezni, ki traja najmanj dve leti. Po mnenju izvedenca je bil toženec nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb in predlogov najmanj zadnji dve leti; takrat so bili pri njem zanesljivo prisotni strokovni kriteriji (bolezenska, blodnjava motivacija), zaradi katerih ni bil opravilno (in procesno) sposoben. Na obstoj procesne sposobnosti, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato so utemeljene pritožbene navedbe toženca, ki se sklicuje na svojo pravdno nesposobnost in v zvezi s tem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik.
začasna odredba - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožeča stranka je z listinami izkazala kapitalsko povezanost tožene stranke z družbami s sedežem zunaj Republike Slovenije in s tem verjetnost, da bo premoženje in poslovanje prenesla nanje. Bistvene pa so ugotovitve sodišča prve stopnje, da so njene nepremičnine obremenjene z zastavno pravico DURS, številnimi hipotekami drugih upnikov (vknjiženimi tudi po izdaji vmesne sodbe) ter da zato ne nudijo več realnega zavarovanja hipotekarnim upnikom. Take ugotovitve utemeljujejo presojo, da ne gre več za normalen način poslovanja tožene stranke, ki v ugovoru priznava, da nadaljuje z obremenjevanjem svojih nepremičnin in ustanavljanjem novih hipotek, pač pa za konkretna dejanja, ki ogrožajo bodoče poplačilo terjatve tožeče stranke.
Ne drži, da je zaključek o 90 % oprostitvi in naložitvi plačila 10 % sodne takse preuranjen, v nasprotju z določili ZST-1, nesmiseln, v nasprotju z življenjsko logiko in da sodišče ni pojasnilo na podlagi česa je sklenilo, da bo tožena stranka zmožna izvesti plačilo takse 3,30 EUR. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo ravno na podlagi povzetih finančnih podatkov tožene stranke.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje stroškov prevozov - izvirna nalogo občine - sodna pristojnost
Sredstva za varstvo vozačev po nevarnih poteh je morala v vtoževanem obdobju morala zagotoviti država, prevoze pa je izvajala in organizirala občina. Šlo je za izvirno nalogo občine, s posebnim režimom financiranja – država ni zgolj krila razlike, ki je občina zaradi slabše razvitosti sama ni mogla zagotoviti, ampak je prevzela najprej celotno, kasneje pa delno financiranje obravnavane dejavnosti.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (izredno) pravno sredstvo, vezano na prekluzivni rok, zato morajo biti vsa dejstva in vsi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, navedeni že v predlogu samem. Le če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje tak, da gre za nepopolno vlogo, ima sodišče dolžnost, da stranko na nepopolnost opozori in jo pozove k odpravi pomanjkljivosti.
V procesni zakonodaji ni zahteve po določeni obliki (fizičnega) podpisa in ni mogoče od drugega zahtevati, da se podpisuje tako, da izpiše svoje ime in priimek. Če se posameznik zaradi različnih življenjskih okoliščin (dolžine imena in priimka, vsakodnevnega večkratnega podpisovanja) odloči podpisovati tako, da skrajša svoje ime in priimek, četudi zgolj na prvo črko imena in priimka, je to njegova svobodna odločitev. Podpis, torej tudi paraf, zgolj potrjuje identiteto podpisnika in njegovo izjavo volje na vlogi.
sklenitev sodne poravnave – delni uspeh v postopku – plačilo sodne takse – prevalitev takse na nasprotno stranko
Sklenitev sodne poravnave ne more pomeniti tožničinega popolnega uspeha v postopku in s tem podlage, da sodišče takso, ki bi jo morala plačati tožeča stranka, ki je bila plačila oproščena, terja od tožene stranke.
15. člen ZST-1 ne določa, da se taksa, ki bi jo bila sicer dolžna plačati oproščena stranka, v celoti ali delno izterja od nasprotne stranke tudi v primeru njenega delnega uspeha v postopku.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080807
ZIZ člen 3, 257, 260, 260/2. ZPP člen 108, 285.
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – splošno znana dejstva – vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Prvo sodišče bi moralo upnika ob upoštevanju načela materialno procesnega vodstva pozvati, da substancirano navede dejstva in predloži dokaze, zaradi katerih zahteva zavarovanje z več predhodnimi odredbami. Takšno postopanje je bilo potrebno, da bi lahko odločilo, katera izmed predhodnih odredb, ki jo predlaga upnik, je potrebna za zavarovanje njegove terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075616
ZPP člen 394.
predlog za obnovo postopka - razlog za obnovo - napačna uporaba materialnega prava - metoda za oceno višine odškodnine
Pri izbiri metode, po kateri je sodišče ovrednotilo višino obravnavane nepremičnine, gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava pa ni obnovitveni razlog.
OZ člen 87, 87/1. SPZ člen 132. ZOR člen 104, 973. ZPP člen 2, 2/1, 214, 214/2, 337, 337/1. ZTLR člen 69.
prepoved legis commissoriae - ničnost - pogodba o leasingu - sale and lease back - prodaja predmeta leasinga - določitev vrednosti predmeta leasinga - pritožbena novota - priznana dejstva
Da bi dosegli namen prepovedi legis commissoriae pri pravni operaciji sale and lease back, morajo biti pogodbena določila v pogodbi o leasingu v zvezi s prodajo predmeta leasinga ali z določitvijo vrednosti predmeta oblikovana tako, da so natančno določene obveznosti leasingodajalca in pravice leasingojemalca v primeru leasingojemalčeve neizpolnitve obveznosti. Zgolj klavzule, ki natančno določajo obveznosti in pravice pogodbenih strank, izključujejo možnost izigravanja namena prepovedi legis commissoriae. Ker sporni pogodbi oz. njuna kombinacija ustreznih določb ne vsebujeta, sta zato nični.
V načelu je trditveno in dokazno breme za dejstvo, da so napake odpravljene, na strani izvajalca. Vendar pa navedeno pravilo velja le v primeru, če napake tudi v resnici odpravlja izvajalec.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predkaznovanost – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik je bil za kazniva dejanja obsojen pogojno, s preizkusno dobo dveh let, ki je že potekla, vendar to pri odločanju o odpustu obveznosti ni bistveno. Bistveno je, da v času odločanja obsodba za to kaznivo dejanje še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti - strah - satisfakcija - negativna revalorizacija
Glede na ugotovitve izvedenca, da tožnik primarnega strahu ni utrpel, sekundarni strah pa je bil kratkotrajen in je trajal v obdobju do enega tedna, je sodišče druge stopnje prepričano, da predstavlja odškodnina v višini 1.000,00 EUR ustrezno satisfakcijo, hkrati pa je primerljiva tudi sodni praksi v podobnih primerih.
obveznosti obvestiti upravnika o spremembi lastništva posameznega dela stavbe
V skladu s 17. členom SZ-1 je obveznost obvestiti upravnika o spremembi lastništva posameznega dela vezana na rok 30 dni od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Po prepričanju sodišča druge stopnje lahko (vsaj) od takrat naprej upravnik spremembo lastništva prostorov upošteva, v konkretnem primeru tako, da prispevek v rezervni sklad odmerja tudi glede na novo pridobljeno površino, in to ne glede na to, kdaj novi lastnik dejansko poskrbi za vpis svoje etažne lastnine v zemljiško knjigo.
Za zastopanje v postopkih po ZDZdr se nagrada odmerja po tar. št. 3101/2. V nekaterih – izjemnih primerih sodišče odmeri nagrado po tar. št. 3100 tarife ZOdvT.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0079269
OZ člen 190, 190/3, 198. ZBPP člen 9.
neupravičena obogatitev – neuresničena podlaga – obogatitveno načelo – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – obseg vrnitve – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč
190. člen OZ uzakonja obogatitveno in ne vrnitveno načelo, zato tožnica ne more zahtevati plačila vrednosti izvršenih del.
Pri ugotavljanju obstoja koristi oziroma prikrajšanja je treba upoštevati stanje stanovanjske hiše, kakršno je bilo v trenutku, ko je bila izročena tožnici, torej še pred njenimi vlaganji.