Ne drži, da je zaključek o 90 % oprostitvi in naložitvi plačila 10 % sodne takse preuranjen, v nasprotju z določili ZST-1, nesmiseln, v nasprotju z življenjsko logiko in da sodišče ni pojasnilo na podlagi česa je sklenilo, da bo tožena stranka zmožna izvesti plačilo takse 3,30 EUR. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo ravno na podlagi povzetih finančnih podatkov tožene stranke.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (izredno) pravno sredstvo, vezano na prekluzivni rok, zato morajo biti vsa dejstva in vsi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, navedeni že v predlogu samem. Le če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje tak, da gre za nepopolno vlogo, ima sodišče dolžnost, da stranko na nepopolnost opozori in jo pozove k odpravi pomanjkljivosti.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje stroškov prevozov - izvirna nalogo občine - sodna pristojnost
Sredstva za varstvo vozačev po nevarnih poteh je morala v vtoževanem obdobju morala zagotoviti država, prevoze pa je izvajala in organizirala občina. Šlo je za izvirno nalogo občine, s posebnim režimom financiranja – država ni zgolj krila razlike, ki je občina zaradi slabše razvitosti sama ni mogla zagotoviti, ampak je prevzela najprej celotno, kasneje pa delno financiranje obravnavane dejavnosti.
Le zatrjevanje, da je nekaj sporno, ne zadošča; pogodbeno določilo je namreč sporno in tedaj potrebno razlage (le), če stranka z ustrezno kvalitetnimi trditvami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - delni sklep o dedovanju
Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077000
ZFPPIPP člen 267, 267/4, 268/4, 268/5, 268/6.
izpolnitev pogodbe - odstopna pravica - odstop od pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - obseg stečajne mase
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšni bi bili finančni učinki za stečajno maso v primeru odstopa od pogodbe v primerjavi z učinki izpolnitve pogodbe. Le tako bi bilo mogoče presoditi, ali bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, ki je po četrtem odstavku 267. člena ZFPPIPP zakonski pogoj za utemeljenost uresničitve dolžnikove odstopne pravice.
SPZ člen 37, 37/1, 73, 83, 213, 213/1, 219, 219/1, 219/3. ZPP člen 12, 285.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – izvrševanje služnosti – dolžnost vzdrževanja služnostne poti – prepoved medsebojnega vznemirjanja – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
Dolžnost vzdrževanja služnostne poti je na služnostnih upravičencih.
stranke zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju – višina denarnih sredstev na računu – preiskovalno načelo
Čeprav zapuščina obsega tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti, zapis višine denarnega zneska na računu na dan zapustnikove smrti ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju.
Glede na to, da tožena stranka po vloženi pripravljalni vlogi tožeče stranke, s katero je ta natančno pojasnila podlago vtoževanega zahtevka, ni podala nobenih konkretnih navedb, s katerimi bi trditve tožeče stranke izpodbijala, pač pa se je le sklicevala na navedbe v vloženem ugovoru (da je torej dolžnik upniku poravnal vse obveznosti), svoje trditve pa ni v ničemer konkretizirala, torej ni navedla, kdaj in v kakšnih zneskih naj bi bile obveznosti poravnane, je v tem delu ta dokazni predlog ostal nesubstanciran.
ZIZ člen 52, 81, 83, 83/1. SPZ člen 24. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38/1, 38/1-1, 38/1-3, 70, 74, 74/1, 74/5, 78, 78/2, 78/3, 82.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež premičnin - način oprave rubeža predmetov, ki se vpišejo v eRZPP - sredstva izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Izvršitelj rubež opravi nad tistimi premičninami, ki jih ima dolžnik v dejanski, neposredni posesti. ZIZ tudi za stvari, glede katerih se vodi eRZPP, zahteva predhodno veljavno opravljeno izvršilno dejanje rubeža. Pri teh stvareh je namreč potrebno razlikovati med rubežem kot predhodno opravljenim izvršilnim dejanjem in kasneje vpisano zastavno pravico (ki sledi rubežu). Na teh premičninah upnik ne dobi prisilne zastavne pravice že z rubežem, temveč šele z vpisom rubeža v eRZPP. Pogoj za ta vpis je seveda veljavno opravljen rubež.
637. člen OZ določa, da ima naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, pravico zahtevati od njega, da mu napako odpravi in mu zato določi primeren rok. Postopanje v obratni smeri (najprej naročiti popravilo stvari kot samostojen pravni posel in po izvršitvi le-tega grajati napake na prvotni, še ne popravljeni stvari) ni dopustno in je tudi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, zato ne more biti pravno varovano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0079269
OZ člen 190, 190/3, 198. ZBPP člen 9.
neupravičena obogatitev – neuresničena podlaga – obogatitveno načelo – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – obseg vrnitve – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč
190. člen OZ uzakonja obogatitveno in ne vrnitveno načelo, zato tožnica ne more zahtevati plačila vrednosti izvršenih del.
Pri ugotavljanju obstoja koristi oziroma prikrajšanja je treba upoštevati stanje stanovanjske hiše, kakršno je bilo v trenutku, ko je bila izročena tožnici, torej še pred njenimi vlaganji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063793
ZPP člen 226, 226/1, 285. URS člen 23.
materialno procesno vodstvo – predložitev listine – poroštvena izjava – skrbnost stranke – nepristranskost sojenja
Dolžnosti sodišča po materialnem procesnem vodstvu oziroma vprašanja meje, do katere je ta še podana, ni mogoče razlagati v tem smislu, da je sodišče dolžno nadomestiti potrebno skrbnost stranke pri predložitvi vseh listin, na katere se sklicuje v utemeljitev njenega zahtevka.
ZPPPIPP člen 389a, 389a/2, 398a/2-2, 398a/5, 398a/5-2. ZGD-1 člen 60, 60/5.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog za dovolitev poslovanja stečajnega dolžnika – načrtovani poslovni izid – verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo – prihodki – odhodki
Namen dovolitve poslovanja dolžnika kot podjetnika ni samo v tem, da se dolžniku omogoči zaposlitev v času postopka osebnega stečaja, temveč tudi in predvsem v tem, da dolžnik začne s takim poslovanjem, ki ne bo prinašalo poslovne izgube.
Dolžnica ne samo, da načrtovanega poslovnega izida ni dala, predlog je med postopkom tudi spreminjala, kar kaže na to, da nima izdelanega poslovnega načrta.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – notarska overitev podpisa
Kadar začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je dolžan (zaradi ugotovitve stanja premoženja, ki spada v stečajno maso) k predlogu za začetek tega postopka priložiti poročilo o stanju premoženja. Podpis dolžnika na tem poročilu mora biti notarsko overjen.
izločitev v korist potomcev - delež na celotnem premoženju - delež na eni premoženjski pravici - delna sodba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je na podlagi 32. člena ZD postavljeni izločitveni tožbeni zahtevek nesklepčen, ker se ne glasi na izločitev alikvotnega deleža na vsem, kar tvori zapuščino. Dedič, ki mu gre pravica za izločitev dela celotnega zapustnikovega premoženja, lahko zahteva tudi manj ali izločitev deleža samo na eni od premoženjskih pravic, ki tvorijo zapustnikovo premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075616
ZPP člen 394.
predlog za obnovo postopka - razlog za obnovo - napačna uporaba materialnega prava - metoda za oceno višine odškodnine
Pri izbiri metode, po kateri je sodišče ovrednotilo višino obravnavane nepremičnine, gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava pa ni obnovitveni razlog.
neupravičena pridobitev – dvakratno plačilo – plačilo v izvršbi – izvršilni naslov – pravna podlaga za plačilo
Plačilo v izvršbi je bilo izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila nikdar razveljavljena ali spremenjena, zato za to plačilo ni mogoče trditi, da je bilo izvedeno brez pravnega temelja ali da bi podlaga za plačilo pozneje odpadla. Četudi se zdi nepravilno in nemoralno, da tožeča stranka ne bi bila upravičena do vrnitve preplačanega zneska, pa bi kaj takega morala pravočasno in pravilno uveljavljati v sodnem postopku VL 86309/2008 oziroma bi to lahko storila le v primeru, da bi bil ta izvršilni naslov kasneje odpravljen.
Za zastopanje v postopkih po ZDZdr se nagrada odmerja po tar. št. 3101/2. V nekaterih – izjemnih primerih sodišče odmeri nagrado po tar. št. 3100 tarife ZOdvT.