SPZ člen 37, 37/1, 73, 83, 213, 213/1, 219, 219/1, 219/3. ZPP člen 12, 285.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – izvrševanje služnosti – dolžnost vzdrževanja služnostne poti – prepoved medsebojnega vznemirjanja – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
Dolžnost vzdrževanja služnostne poti je na služnostnih upravičencih.
Prvostopenjsko sodišče je opozorilo, da je tožnik pri določenih postavkah zahteval manj, kot je izvedenec ugotovil, da bi mu šlo, vendar je zaradi vezanosti pravdnega sodišča na zahtevke ravnalo pravilno in upoštevalo zgolj vtoževane zneske.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078805
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 9, 140, 140/1.
izpolnitev obveznosti - dokazno breme - dokazna ocena - plačilo mesečnih honorarjev - pogodba o sodelovanju - odgovornost toženke v koncesijskem razmerju do ZZZS - razmerje med pravdnima strankama - sklepčnost - razpravno načelo
Tožnik lahko zahteva tudi manj od tega, do česar je upravičen po materialnem pravu. Zaradi tega tožba ni nesklepčna.
Za odločitev o utemeljenosti (nasprotnega) tožbenega zahtevka niso odločilne pravice in dolžnosti pogodbenih strank koncesijskega razmerja, pač pa, kakšne zaveze sta v medsebojnem razmerju sprejeli pravdni stranki.
Zapovedana večja skrbnost odvetnika pri opravljanju poklicne dejavnosti je merilo za določitev potrebnega ravnanja odvetnika in obenem merilo za presojo, ali je ravnal tako, da mu ni mogoče očitati, da je kršil pogodbo oz. merilo za določitev krivde. Ker je skrbnost ravnanja odvisna od okoliščin primera, je v vsakem primeru posebej treba napolniti pravni standard te, tako imenovane večje skrbnosti.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja torej pove, da se posel odvija (opravlja) na nevarnost naročnika. Tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve madnatarjeve (izpolnitvene) obveznosti.
ZPP člen 72, 72/4. ZDR člen 131, 131/1, 131/2, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZIZ člen 231.
regres za letni dopust - pravnomočna sodba - izvršitev - sorazmerni del regresa
V kolikor delavec ne zahteva izvršitve pravic po pravnomočni sodbi, je potrebno upoštevati še 8 dnevni paricijski rok, ki ga ima tožena stranka za prostovoljno izvršitev sodne odločbe, nato pa mora delavec nadaljnji obstoj delovnega razmerja opravičiti s pravnomočno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe, sicer izgubi pravico do vrnitve na delo. Glede na to, da je bila tožnici pravnomočna sodba (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita) vročena 16. 4. 2013 in ob upoštevanju 8-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti po pravnomočni sodbi, je pričel prekluzivni 6-mesečni rok teči 25. 4. 2013. Glede na to, da v 6 mesecih tožnica v izvršilnem postopku ni uveljavljala vrnitve nazaj na delo, ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 25. 4. 2013. Zato tožnica na podlagi 4. odstavka 131. člena ZDR ni upravičena do regresa za letni dopust v celoti, temveč le do sorazmernega dela regresa za letni dopust, kar pa v tožničinem primeru znaša 4/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
Pri vrnitvi v prejšnje stanje ni pomembno le to, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno dejanje, temveč mora zaradi tega (vzročna zveza) izgubiti pravico opraviti dejanje. To je treba upoštevati tudi pri presoji pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Nepristop (torej zamuda) na narok še v ničemer ne učinkuje. Zgolj zaradi zamude še ni izgubila pravice opraviti pravno dejanje in sicer nadaljevati pravdnega postopka z dokazovanjem.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072138
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190.
skupno premoženje – skupna vlaganja – premoženje tretjega – posestno premoženje – delež na skupnem premoženju – absolutna bistvena kršitev – povečanje vrednosti nepremičnin – ugovor – nasprotna tožba - izrek sodbe - prekoračitev trditvene podlage
Zakonec, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice (tudi v primeru, da je vpisan v zemljiško knjigo), mora vložiti nasprotno tožbo.
stranke zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju – višina denarnih sredstev na računu – preiskovalno načelo
Čeprav zapuščina obsega tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti, zapis višine denarnega zneska na računu na dan zapustnikove smrti ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065405
OZ člen 179.
povrnitev škode - pravična odškodnina - strah - stroški postopka - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnika ob nastanku škodnega dogodka strah za zdravje, ustrašil pa se je tudi, kako bo delal. Že iz samega ravnanja tožnika – po škodnem dogodku se je odpravil domov, kjer se je umil in vzel zdravstveno izkaznico ter se nato napotil k zdravniku – pa izhaja, da strah ni bil tako intenziven, saj bi sicer takoj poiskal zdravniško pomoč.
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oz. predhodna odločitev o zavrnitvi takega predloga ni ovira za vložitev (obravnavanje) novega predloga za izdajo začasne odredbe, v kolikor gre za drugo vsebino ali če je utemelje(va)n z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oz. niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvotnem predlogu (spremenjene okoliščine). V kolikor ne gre za omenjene primere, pa sta tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe na podlagi določb ZIZ upoštevni določbi ZPP o nedovoljenosti odločanja zaradi litispendence in o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari oziroma sklicevanja na princip res iudicata.
Zgolj kasnejše dopolnjevanje navedb (istega dejanskega substrata) identitete predloga nikakor ne spreminja.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcijska dolžnost sodišča - več zahtevkov
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru za vse postavljene zahtevke navedla vrednost 1.500.000,00 EUR, ki pa je prenizka, saj že seštevek denarnih zahtevkov presega to vrednost. Toda ker je že s strani tožeče stranke navedena vrednost tako visoka, da je kot prvostopno sodišče pristojno okrožno sodišče in je revizija v vsakem primeru dovoljena, sodišče ni imelo zakonske podlage, da bi v tako označeno vrednost kakorkoli posegalo oziroma za vsakega izmed zahtevkov določalo svojo vrednost spornega predmeta.
spor majhne vrednosti – opredelitev do relevantnih navedb stranke – izpodbijanje dejanskega stanja – verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075616
ZPP člen 394.
predlog za obnovo postopka - razlog za obnovo - napačna uporaba materialnega prava - metoda za oceno višine odškodnine
Pri izbiri metode, po kateri je sodišče ovrednotilo višino obravnavane nepremičnine, gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava pa ni obnovitveni razlog.
OZ člen 87, 87/1. SPZ člen 132. ZOR člen 104, 973. ZPP člen 2, 2/1, 214, 214/2, 337, 337/1. ZTLR člen 69.
prepoved legis commissoriae - ničnost - pogodba o leasingu - sale and lease back - prodaja predmeta leasinga - določitev vrednosti predmeta leasinga - pritožbena novota - priznana dejstva
Da bi dosegli namen prepovedi legis commissoriae pri pravni operaciji sale and lease back, morajo biti pogodbena določila v pogodbi o leasingu v zvezi s prodajo predmeta leasinga ali z določitvijo vrednosti predmeta oblikovana tako, da so natančno določene obveznosti leasingodajalca in pravice leasingojemalca v primeru leasingojemalčeve neizpolnitve obveznosti. Zgolj klavzule, ki natančno določajo obveznosti in pravice pogodbenih strank, izključujejo možnost izigravanja namena prepovedi legis commissoriae. Ker sporni pogodbi oz. njuna kombinacija ustreznih določb ne vsebujeta, sta zato nični.
Za zastopanje v postopkih po ZDZdr se nagrada odmerja po tar. št. 3101/2. V nekaterih – izjemnih primerih sodišče odmeri nagrado po tar. št. 3100 tarife ZOdvT.
637. člen OZ določa, da ima naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, pravico zahtevati od njega, da mu napako odpravi in mu zato določi primeren rok. Postopanje v obratni smeri (najprej naročiti popravilo stvari kot samostojen pravni posel in po izvršitvi le-tega grajati napake na prvotni, še ne popravljeni stvari) ni dopustno in je tudi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, zato ne more biti pravno varovano.
neupravičena pridobitev – dvakratno plačilo – plačilo v izvršbi – izvršilni naslov – pravna podlaga za plačilo
Plačilo v izvršbi je bilo izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila nikdar razveljavljena ali spremenjena, zato za to plačilo ni mogoče trditi, da je bilo izvedeno brez pravnega temelja ali da bi podlaga za plačilo pozneje odpadla. Četudi se zdi nepravilno in nemoralno, da tožeča stranka ne bi bila upravičena do vrnitve preplačanega zneska, pa bi kaj takega morala pravočasno in pravilno uveljavljati v sodnem postopku VL 86309/2008 oziroma bi to lahko storila le v primeru, da bi bil ta izvršilni naslov kasneje odpravljen.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – notarska overitev podpisa
Kadar začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je dolžan (zaradi ugotovitve stanja premoženja, ki spada v stečajno maso) k predlogu za začetek tega postopka priložiti poročilo o stanju premoženja. Podpis dolžnika na tem poročilu mora biti notarsko overjen.
V načelu je trditveno in dokazno breme za dejstvo, da so napake odpravljene, na strani izvajalca. Vendar pa navedeno pravilo velja le v primeru, če napake tudi v resnici odpravlja izvajalec.