URS člen 29, 29-2. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora - vročitev predloga za podaljšanje pripora zagovorniku - pravica do obrambe z zagovornikom - pravica do izjave - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - predkaznovanost - neogibnost pripora
Zaradi nevročitve predloga za podaljšanje pripora zagovorniku ni bila prekršena obdolženčeva pravica do izjave, predvsem pa ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
razlastitev – določitev odškodnine – status zemljišč
Predlagateljica se ne more sklicevati na to, da imajo odvzeta zemljišča status stavbnih zemljišč, saj so takšna postala ravno na podlagi prostorskih aktov, sprejetih z namenom gradnje stanovanjskega naselja, zaradi česar je sploh prišlo do razlastitve. Bistveno je, kakšen je bil status zemljišč pred tem. Ker je bilo ugotovljeno, da so se pred tem uporabljala za kmetijske namene, so bila pravilno ovrednotena kot taka.
Tožnik izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo na obstoj služnostne pravice, ki je bila ustanovljena s pogodbo. Toženec sicer priznava veljavnost pogodbe, a tožnika kljub temu ovira pri izvrševanju služnosti, s čemer dejansko zanika obstoj pravnega razmerja. Zato je tožba kot jo je vložil tožnik zadostila vsem pogojem, ki jih za ugotovitveno tožbo zahteva zakon.
ZFPPIPP člen 227, 296, 296/1, 382/1. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka - osebni stečaj - načelo koncentracije - prijava terjatev - bistvena kršitev določb postopka - uspeh v postopku
V času prekinitve sodišče prve stopnje ne bi smelo opravljati procesnih dejanj. Tako tudi ne odločiti o upnikovem predlogu za povrnitev izvršilnih stroškov. Ravnanje sodišča prve stopnje pomeni bistveno postopkovno kršitev.
ZZZDR člen 56, 59, 59/2. ZPP člen 226, 226/1, 226/3.
skupno premoženje zakoncev – višina deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje – posojilo – štipendija – nematerialni prispevek zakoncev – odplačevanje dolgov skupnega premoženja – predložitev listine
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre za računske operacije, temveč za celovito presojo vsakršnih prispevkov partnerjev v času zakonske zveze.
Tožnik je kril stroške toženke v zvezi z njenim študijem (bivanjem) v tujini iz svojega posebnega premoženja. To posebno premoženje torej ni bilo vloženo v skupno gospodinjstvo, temveč je šlo za darilo toženki. Navedena okoliščina zato ne opravičuje večjega deleža tožnika na skupnem premoženju.
Kdo od partnerjev je najel posojilo in kdo ga je odplačeval, za odločanje o deležih na skupnem premoženju ni bistveno, če posojilo ni bilo odplačano iz posebnega premoženja zakoncev.
Štipendija, pokojnina po družinskem članu ter varstveni dodatek predstavljajo posebno premoženje zakonca.
Odplačevanje obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem predstavlja vprašanje dolgov skupnega premoženja, katerih plačilo se rešuje po pravilih obligacijskega prava in ki ne spreminja siceršnjega prispevka posameznega partnerja k nastanku skupnega premoženja.
Toženka ni zatrjevala, da je poizvedbe glede višine osebnih dohodkov pri ustreznih državnih organih oziroma nosilcih javnih pooblastil poizkusila opraviti sáma, pri čemer ni bila uspešna. Zgolj takšna okoliščina bi namreč toženko na podlagi 226. člena ZPP odvezala njene siceršnje predložitvene dolžnosti.
razžalitev časti in dobrega imena – duševne bolečine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dokazovanje
Sodišče je verjelo tožnici, da jo je očitanje, da je napisala doktorat s prepisovanjem namesto z razmišljanjem, prizadelo in da je bilo porušeno njeno duševno stanje, kar se je kazalo v stiski. Vendar tožnica ni dokazala, da je bila v utemeljenem strahu za izgubo službe, eksistence, kariere, življenja in prihodnosti hčerke. Do teh spoznanj je prišlo na podlagi tožničinega zaslišanja, vpogleda v predložene listine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0066622
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost - neogibnost pripora - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba
Trditev, da zaradi medsebojnega nepoznavanja članov tako imenovane hudodelske združbe slednja ne more obstojati, ne vzdrži presoje, saj je glede tega teorija in praksa že zavzela povsem nasprotno stališče, kakšna naj bi bila dejanska vloga obdolženca v združbi in njen načrt, pa bo znano po zaključku kazenskega postopka.
Glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na podatke o bogati kaznovalni preteklosti obdolženca, strukturo sedaj obravnavanih kaznivih dejanj ter v zadostni meri izkazano njegovo vlogo dobavitelja zelo kvalitetnega kokaina, na podlagi česar je senat tudi pravilno zaključil, da gre pri obdolžencu za člana združbe, ki zahteva poznavanje širokega kroga ljudi ter vnaprejšnjo dobro organiziranost in utečenost ravnanja.
Dejstvo, da obdolženec doslej še ni bil obsojen za storitev kaznivega dejanja po členu 186 KZ-1, nima nobene teže, saj je po številnih obsodbah za različne oblike premoženjskih in kaznivih dejanj z elementi nasilja z izvrševanjem novih kaznivih dejanj očitno nadaljeval kmalu po tem, ko je prišel iz zapora, s čimer je najbolj nazorno sam pokazal, da je utemeljen zaključek o obstoju konkretne nevarnosti izvrševanja kaznivih dejanj, ki globoko posegajo v zdravje in življenje ljudi, za odpravo te dejavnosti pa je pripor neogibno potreben in ga ni mogoče nadomestiti z milejšo obliko hišnega pripora.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – sodna taksa za napoved pritožbe – opustitev plačila sodne takse – postopek prisilne poravnave – fikcija umika pritožbe – splošno znano dejstvo
Dejstvo, da je bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave, ni splošno znano dejstvo, ki bi ga moralo sodišče ugotavljati samo po uradni dolžnosti. Zato bi ga morala tožena stranka pravočasno navesti, dejstev, ki niso pravočasno navedena, se ne upošteva.
ZPP člen 87, 87/3, 335. ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 33/1, 515, 515/1.
nepopolna pritožba – podpis pritožbe – družba z omejeno odgovornostjo – zakoniti zastopnik – upravičenost za podpis pritožbe – prokurist
Ker prokurist tožeče stranke ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, pritožbe ni vložila upravičena oseba. Pritožba je nepopolna in jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
oprostitev plačila sodne takse - uspeh v postopku - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke
V skladu z drugim odstavkom 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Gre za materialnopravno določbo, ki dolžnost plačila tega dela pravdnih stroškov nalaga nasprotni stranki, vendar morajo biti tudi takse oproščene stranke kot del stroškov postopka po prepričanju sodišča druge stopnje zajete v okviru odločitve o pravdnih stroških.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravni standard „občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje“ se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP, ZSVarPre in Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave
Pred izdajo sodbe sodišču ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (ali je tožba sklepčna - kot pri zamudni sodbi), ampak le, ali so podane splošne procesne predpostavke in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne smejo razpolagati.
Toženka je dolžna plačati stroške upravljanja poslovne zgradbe, kljub temu, da v času odločanja sodišča v zemljiški knjigi etažna lastnina na sicer razdeljenih poslovnih prostorih še ni bila vzpostavljena. Dejanska delitev nepremičnine že sedaj ustreza pojmu etažne lastnine, zato ni videti razumnih razlogov proti uporabi določb drugega odstavka 118. člena in prvega odstavka 117. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 67. člena SPZ, ki urejajo določitev upravnika nepremičnine v etažni lastnini.
Preplačilo ima praviloma za posledico prikrajšanje na eni in okoriščenje na drugi strani; če za to ni pravnega temelja, so izpolnjeni zakonski znaki neupravičene pridobitve po 190. členu OZ, prikrajšani pa ima pravico do ustreznega povračilnega zahtevka po pravilih, ki so predpisana v 191. do 198. členu OZ.
ZSDU v 53. členu določa, da lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. V 33. členu ZSDU je sodno varstvo v primeru zavrnitve kandidature urejeno drugače kot sodno varstvo v primeru bistvenih kršitev postopka volitev. 33. člen ZSDU določa, da imajo predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v primerih iz drugega odstavka 31. člena ZSDU (gre za primer, ko volilna komisija predlog zavrne, ker ugotovi, da pomanjkljivosti kandidature ni mogoče odpraviti, ali pa ker je predlog kandidatov za člane sveta delavcev vložen prepozno) pravico do pritožbe na pristojno sodišče v 8 dneh od objave sklepa. Določba 33. člena ZSDU je v odnosu do določbe 53. člena ZSDU specialna, zato kandidat ali predlagatelj v primeru zavrnitve kandidature za člana sveta delavcev nima na izbiro, ali bo sodno varstvo zahteval v roku iz 33. člena ZSDU ali pa bo počakal na rezultat volitev in varstvo zahteval v roku iz 53. člena ZSDU, to je v roku 8 dni po objavi rezultatov volitev. Predlagateljica bi predlog v delu, s katerim izpodbija sklep o zavrnitvi kandidature, morala vložiti v 8 dneh po objavi zapisnika seje volilne komisije, česar pa ni storila.
Zbor delavcev družbe (nasprotnega udeleženca) je v nasprotju z zakonom določil, da mora posameznega kandidata za člana sveta delavcev podpreti najmanj 10 delavcev z aktivno volilno pravico. Prvi odstavek 27. člena ZSDU namreč določa, da imajo v družbi z več kot 20 do 50 delavci (takšna družba pa je tudi tožena stranka) pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev najmanj trije delavci z aktivno volilno pravico. Te določbe ni možno tolmačiti tako, da beseda „najmanj“ pomeni, da se ob razpisu volitev lahko določi tudi večje število obveznih predlagateljev in je omejitev le v tem, da zbor ne more določiti nižjega števila od obveznega.
Zahteva, da vsakega kandidata za člane sveta delavcev podpre 10 delavcev z aktivno volilno pravico, pomeni takšno kršitev pravil postopka volitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. S tem je bila nedopustno omejena zakonsko določena pravica treh delavcev z aktivno volilno pravico, da predlagajo kandidata za člana sveta delavcev, kar bi prav gotovo lahko vplivalo na rezultat volitev. Nasprotna udeleženka je z nezakonito omejitvijo možnosti za predlaganje kandidatov za člane sveta delavcev preprečila, da bi na volitvah v svet delavec kot kandidat sodeloval še kdo drug, razen tistih, ki so potem na volitvah tudi dejansko nastopili. Zato je predlog za razveljavitev volilnih opravil in volitev v sveta delavcev družbe utemeljen.
Ker že dejstvo, da je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, ni bilo zatrjevano, je sodišče prve stopnje tožniku pravilno naložilo, da tožencu povrne stroške postopka.
spor majhne vrednosti - pripravljalne vloge - število vlog - navedbe, podane v izvršilnem postopku - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in v nadaljevanju zaradi obrazloženega ugovora pravdni postopek je obravnavati enovito in celovito, tako, da so vse vloge strank, ki so podane že v fazi izvršilnega postopka, pozneje upoštevne tudi v nadaljevalnem pravdnem postopku.
zamudna sodba – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – opredelitev stroškov - nepopolna vloga
Če zahteva stranke za povrnitev stroškov ne vsebuje opredelitve stroškov po vrsti in višini, do povrnitve stroškov ni upravičena. V primeru, če stranka sicer določno zahteva povrnitev stroškov, v zahtevi pa stroškov konkretno ne opredeli, ne gre za nepopolno vlogo v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP.