redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev pogodbenih obveznosti - opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - relativna bistvena kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je v delovnem času na zasebni obisk sprejel obiskovalca brez soglasja ali vsaj obvestila delodajalcu ter je v elektronskih sporočilih toženi stranki uporabljal izraze, neprimerne za uporabo v komunikaciji z nadrejenim. Sprejemanje zasebnih obiskov med delovnim časom, pri čemer obiskovalci ne plačajo vstopnine, ki se jo plačuje za vstop, je kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR-1). Tožena stranka je upravičeno štela, da je tožnik kršil svoje delovne obveznosti z žaljivo komunikacijo z nadrejeno (v elektronskih sporočilih z direktorico, ki poleg neprimernega tona vsebujejo še izjavo o fašističnih in rasističnih metodah, ki naj bi se jih direktorica posluževala), tako da je sodišče prve stopnje že na podlagi teh dveh kršitev iz prvega pisnega opozorila pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1.
Tožnik je s svojimi ravnanji (ko je v določenih dneh opustil dolžnost registriranja prihoda na delovno mesto; ko je za več dni v februarju 2013 v nasprotju z navodili delodajalca s svinčnikom vnašal popravke v evidenco prisotnosti; se določenega dne neupravičeno ni udeležil sestanka z oskrbniki ter je bil istega dne najmanj od 12.10 dalje neupravičeno odsoten z delovnega mesta in ni opravljal pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja) kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Sodišče prve stopnje se v zvezi z dejanji, ki jih je tožnik navajal kot trpinčenje na delovnem mestu, ni opredelilo do vseh dokazov oziroma je navedlo v razlogih izpodbijane sodbe le vsebino izvedenih dokazov, ki kažejo na to, da trpinčenja tožnika na delovnem mestu ni bilo. S tem je zagrešilo uveljavljano bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Poleg tega so razlogi sodbe pomanjkljivi oziroma nejasni v delu, ki se nanaša na trpinčenje tožnika z odvzemanjem delovnih nalog tožniku. Zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev – podatki insolventnega dolžnika v poslovnih knjigah – upraviteljev preizkus terjatve in ločitvene pravice po uradni dolžnosti
Pri imenovanju članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom navadnih terjatev na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.
Skladno s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj namreč preizkusiti tako terjatev, kot hipoteko ali maksimalno hipoteko, s katero je terjatev zavarovana, torej se mora o terjatvi in ločitveni pravici izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa nadalje izhaja, da je obe zgoraj navedeni terjatvi upravitelj prerekal, ker upnik ni predložil dokazil o njunem obstoju in višini, ločitveni pravici pa priznal z odložnim pogojem, če upnik v pravdnem postopku uspe z zahtevkom na ugotovitev obstoja terjatev. Iz navedenih dejstev izhaja, da stečajni dolžnik teh terjatev nima zavedenih v poslovnih knjigah, saj bi sicer terjatvi lahko upravitelj priznal, če bi dolžnik razpolagal z dokumentacijo, ki obstoj in višino teh terjatev izkazuje, zato te terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora niso upoštevne.
smrt pravdne stranke – prekinitev pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena – poslovna sposobnost – razsodnost – demenca – kršitev načela kontradiktornosti – dokazna ocena
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, ne samo, kadar je ta prepozen, ampak tudi, če predlagani dokaz ni primeren, če je stranka, ki je dokaz predlagala, zatrjevano dejstvo že dokazala ali kadar poskuša dokazati dejstvo, ki ni odločilno oziroma pravno pomembno. V vsakem primeru pa mora sodišče zavrnitev dokaznega predloga jasno in razumno obrazložiti. Sodišče prve stopnje te zahteve ni upoštevalo. Potem ko je že izvedlo večino dokazov, je ostale dokazne predloge, med njimi zaslišanje več prič, imenovanje izvedencev grafološke in gradbene stroke, različne poizvedbe in tudi določitev novega izvedenca medicinske – psihiatrične stroke, zavrnilo s pojasnilom, da „so vsa pravno pomembna vprašanja dovolj razjasnjena in da izvedba dodatnih dokazov ne bi vplivala na sprejeto dokazno oceno“. Takšna obrazložitev ni sprejemljiva in je ni mogoče preizkusiti. Še več, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
Za (molčeči) preklic oporoke gre tudi tedaj, kadar oporočitelj oporoko uniči na način, da prečrta tekst, in to tudi v primeru, če (na takšen način) oporoko uniči druga oseba, z vednostjo in odobritvijo oporočitelja.
Odločitev o tem, da bo delo zaradi premestitve javnega uslužbenca bolj učinkovito oziroma bolj smotrno, lahko sprejme le delodajalec, sodišče pa za presojo racionalnosti oziroma primernosti te odločitve ni pristojno. Vendar pa je za zakonitost premestitve po 3. točki drugega odstavka 149. člena ZJU poleg zahteve po ustrezni obrazloženosti sklepov o premestitvi pomembno, da zatrjevani razlog za premestitev obstaja oziroma da ni navidezen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je bila premestitev tožnika potrebna zaradi zagotovitve bolj učinkovitega in bolj smotrnega dela organa, zato je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
Delovno sodišče ni pristojno za odločanje v sporih v zvezi z imenovanjem javnih uslužbencev v naziv. Sodno varstvo pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti v petem in šestem odstavku 24. člena ZJU ni določeno zgolj z vidika vrste oziroma poimenovanja dokončne odločitve v predhodnem postopku pri delodajalcu, temveč je vezano tudi na vsebino pravic in obveznosti, na katere se odločitev nanaša. Za določitev stvarne pristojnosti sodišča je treba upoštevati, ali gre za odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ali gre za odločitev, ki ima značaj upravnega akta (upravne odločbe). Na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnik imenuje v naziv z odločbo, za odločanje o tem pa je pristojno sodišče v upravnem sporu glede na določbo 2. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 24. člena ZJU. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in III. in IV. točko sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo v nadaljnjem postopku moralo postopati skladno z določbami ZPP o stvarni nepristojnosti.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev, saj je od izida tega odločanja odvisno, ali bo do izterjave (neplačane in dolžne) takse, kot je urejajo določbe 34. do 35. člena ZST-1, sploh prišlo. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in je zato nepravilno, najmanj preuranjeno uporabilo določbo 34. člena ZST-1, ki se nanaša na pozivanje k plačilu takse s plačilnim nalogom, kot tudi določbo 34.a člena ZST-1, ki določa postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – upoštevne okoliščine
Prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo trditev dolžnika, da s svojo pokojnino preživlja tudi ženo, saj je dolžnik sam pojasnil, da je žena, čeprav tudi z zdravstvenimi težavami, še vedno samostojna podjetnica. Če je njeno zdravstveno stanje tako slabo, da ni sposobna za delo, ji gre namreč nadomestilo za čas bolezenske odsotnosti po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070059
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 385, 385/1. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/1.
osebni stečaj – sodna taksa za pritožbo – pooblaščenec – vročitev plačilnega naloga – vpliv začetka stečaja na pooblastilo
V primeru, če ima taksni zavezanec v postopku, v katerem je dolžan plačati sodno takso, pooblaščenca, se plačilni nalog vroči pooblaščencu.
Dolžnik, ki je fizična oseba, z dnem začetka postopka osebnega stečaja ni prenehal, delno mu je le omejena poslovna sposobnost v zvezi s premoženjem, ki je namenjeno za poplačilo upnikov. Dolžnik je tudi v glavnem postopku stranka glavnega postopka. V primeru odločanja o začetku postopka osebnega stečaja, pooblastilo, ki ga je dal dolžnik odvetniku za zastopanje v tem postopku, z nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka ne preneha.
odškodnina – telesne bolečine – duševne bolečine – bolečine lažje intenzitete – pravno priznana škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – dopustni ugovori – deljena odgovornost – dokazni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – nerelevanten dokaz – sklep procesnega vodstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru identičnega dejanskega stanja je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Toženec tako ne more več ugovarjati, da ni vzročne zveze med njegovim dejanjem in nastalo posledico (iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je toženec tožnika od zadaj s pestjo roke močno udaril v levo ramo, zaradi česar se je tožnik opotekel in z levo ramo udaril ob rob mize in nato padel na tla), dopusten pa je ugovor o obstoju deljene odgovornosti.
vročitev sklepa o izvršbi – vročilnica – javna listina – podpis vročilnice – dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – dokazni standard – dokazni predlog – delna ustavitev izvršilnega postopka – delni umik predloga za izvršbo – pravni interes za pritožbo
Ker ima vročilnica dokazno moč javne listine, je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ki izpodbija njeno verodostojnost. Stranka, ki vročilnico kot javno listino dokazno izpodbija, mora doseči višji dokazni standard, ob odsotnosti posebnih okoliščin za oceno pristnosti podpisa pa je nujno potrebno tudi sodelovanje izvedenca.
Umik predloga za izvršbo (v celoti ali delno) je dispozitivno dejanje upnika in sodišče o tem izda sklep, ki ima deklaratorno naravo. Je odločitev, ki je dolžnici v korist, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - zamudna sodba
V postopku izdaje zamudne sodbe se dejansko stanje ne ugotavlja, ker se zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da je dejansko stanje, ki izhaja iz tožnikovih dejanskih navedb v tožbi, resnično. Na podlagi neprerekanih trditev tožnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici nastala nepremoženjska škoda zaradi ravnanj prvotožene stranke kot njenega delodajalca ter drugotožene stranke kot odgovorne osebe pri delodajalcu, ki je tožnico neposredno nadlegovala oziroma jo silila opravljati delo, ki ni ustrezalo njenim omejitvam iz invalidske odločbe, pri čemer so bila ta ravnanja ponavljajoča se, graje vredna in očitno negativna ter žaljiva in usmerjena zoper tožnico. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu utemeljen.
procesna legitimacija – statusno preoblikovanje – upravičenost za vložitev ugovora
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in posledično v sklepu o izvršbi je opredeljen dolžnik kot fizična oseba, zaradi česar pravna oseba, ki je bila ustanovljena zaradi statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika, s prenosom podjetja nanjo ni (procesno) legitimirana za vložitev ugovora.
S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem in družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, vendar pa morebitna stvarna legitimacija sama po sebi še ne pomeni tudi procesne legitimacije za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je sodno varstvo namenjeno zagotavljanju varstva pravic osebe, zoper katero je kot dolžnika izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
dopustnost stranske intervencije - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za stransko intervencijo - položaji tretjih oseb v pravdi - poseg v lastninsko pravico tretjega
Stranska intervencija v postopkih zaradi insolventnosti ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 142, 142/1, 142/1-7, 147, 153, 153/2, 153/2-5, 221b, 221d. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4.
poenostavljena prisilna poravnava - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - popolnost listin - seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov - zavrženje predloga
Popolnost poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika je pomembna, ker omogoča upnikom, da ob upoštevanju tako razgrnjenega premoženjskega stanja in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani prisilni poravnavi.
Kolikšna je vrednost nepremičnine (ki kot rečeno niti ni natančno označena), ni navedeno niti ni navedeno, kako je dolžnik do take ocene sploh prišel.
Poleg tega višje sodišče ugotavlja, da dolžnik tudi ni priložil pravilne izjave, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora zajeti dolžnikovo poročilo. Iz vložene izjave pa izhaja, da je izjava dana za poročilo o finančnem položaju in poslovanju za drugega.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno breme – relevantna dejstva – utemeljenost predloga – premoženjsko stanje – izjava o premoženjskem stanju
Tožena stranka bi morala v predlogu opisati svoje premoženjsko (ter finančno in likvidnostno) stanje oziroma zatrjevati, da premoženja nima oziroma da premoženja ne more unovčiti in zakaj ga ne more unovčiti ter na ta način pridobiti sredstev za plačilo celotne takse.
oprostitev plačila stroškov postopka - slabe premoženjske razmere - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - dovoljenost predloga za oprostitev plačila stroškov postopka
Pritožnica se znova sklicuje na slabe premoženjske razmere. Slednje pa nimajo vpliva na dolžnost obsojenke, da povrne nagrado in potrebne izdatke pooblaščenk mladoletnih oškodovancev v skupni višini 1.121,12 EUR. Gre namreč za stroške kazenskega postopka iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, katerih povrnitve sodišče obdolženca ne more oprostiti.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 396, 396/1.
postopek osebnega stečaja – sklep o končanju stečajnega postopka – priznane terjatve – naložitev plačila – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
Sodišče prve stopnje je v točkah 3 in 4 odločilo o priznanih terjatvah, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 28. 9. 2015 ter dolžniku naložilo njihovo plačilo. To je obvezna sestavina sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil opravljen preizkus terjatev.
Dolžnik zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da so bile nekatere terjatve prijavljene in kljub temu priznane po zakonitem roku, ki naj bi potekel.
V postopku osebnega stečaja se določba petega odstavka 296. člena ZFPPIPP ne uporablja.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks - upoštevanje dejstev, ki obstajajo v času odločanja o predlogu - relevantno dejansko stanje - sklep o zavrnitvi predloga - odločanje o pritožbi zoper sklep - sprememba premoženjskega stanja do odločanja o pritožbi - tek roka za plačilo sodne takse - pritožbena novota - objektivno staro dejstvo - učinek pravnomočnosti - subjektivno novo dejstvo
Stranka z vložitvijo pritožbe dejansko doseže, da začne rok za plačilo sodne takse - če je pritožba zavrnjena - teči šele z vročitvijo sklepa višjega sodišča in da se lahko zgodi, da je premoženjsko stanje takrat, ko mora plačati sodno takso, drugačno. Vendar zaradi tega ni mogoče reči, da sodišče ni upoštevalo relevantnega dejanskega stanja.
Treba je izhajati iz predpostavke, da so odločbe sodišč prve stopnje pravilne in zakonite, torej da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je stranka sodno takso v času izdaje sklepa sposobna plačati. V kolikor sodišče prve stopnje predlog zavrne, mora zato stranka že ob vložitvi pravnega sredstva računati s tem, da s slednjim ne bo uspela in bo morala sodno takso kasneje kljub temu plačati, četudi bi se premoženjsko stanje ob odločanju o pritožbi spremenilo.
Za pritožbeno novoto gre lahko le takrat, kadar stranka navaja objektivno staro dejstvo (torej takšno, ki je nastopilo do trenutka, na katerega se nanaša učinek pravnomočnosti), vendar je zanj izvedela kasneje (je torej subjektivno novo).
ZDSS-1 člen 70, 72. ZIZ člen 270, 272. ZPIZ-2 člen 180.
delno nadomestilo - začasna odredba
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno. Hkrati je bilo odločeno, da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo. Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencu naložilo začasno plačilo akontacije delnega nadomestila. Razen trditve tožnika, da mu nastaja nepopravljiva škoda, ni nobenega pravno relevantnega dokaza o nenadomestljivi škodi bodisi za preživljanje sebe ali šoloobveznih otrok, višini drugih obveznosti, nizkih prejemkih tožnika in njegove žene. Ker tako ni verjetno izkazana predpostavka preprečitve težko nadomestljive škode, poleg tega tudi ni izkazano samovoljno ravnanje niti nevarnost, da toženec odločbe o pravici do delnega nadomestila ne bi izdal in realiziral, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
S tem, ko je najprej ugotovilo, da pri izvršitveni obliki hrambe prepovedane droge zaradi prodaje povzetek zakonskega besedila v abstraktnem opisu dejanja zadostuje za jasen in popoln opis, v nadaljevanju pa navedlo, da mora opis konkretnega dejanskega stanu vsebovati jasen in popoln opis, četudi zgolj povzema zakonsko besedilo, pa je prišlo v precejšni meri samo s seboj v nasprotje in je tako podana že navedena procesna kršitev, kije takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.