hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - vračilo dolga v tuji valuti - valutno tveganje - menjalni tečaj - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku
Utemeljeno sodišče prve stopnje tudi ni sledilo ugovornim zatrjevanjem o nezmožnosti ocene valutnih tveganj. Menjalno razmerje med EUR in tolarjem (239,640 slovenskega tolarja za 1 EUR) je bilo določeno že z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006, kot tudi odločitev o vstopu Slovenije v območje enotne valute (evra), torej pred sklenitvijo predmetne posojilne pogodbe v notarskem zapisu dne 18. 8. 2006. Ker sta bili bistveni okoliščini, to je uvedba evra in menjalni tečaj, na katerih dolžnik utemeljuje tveganje, ob sklenitvi pogodbe znani, so bile pogodbene obveznosti določne in jasne. Stranke so v XIV. členu notarskega zapisa sklenile tudi izrecni sporazum glede uvedbe evra. Iz tega pogodbenega določila je ugotoviti, da so stranke že predvidele spremembo valute in se glede tega tudi uredile razmerje.
ZPIZ-1 člen 110, 110/6.. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/3, 53/4.
vdovska pokojnina
Prvostopenjsko sodišče je zavzelo pravilno pravno stališče glede neizpolnjevanja pogojev, ki so potrebni za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so določeni v ZPIZ-2 (53. člen). Tožnica ne izpolnjuje pogojev, ki so na njeni strani, torej na strani vdove, saj ni ob smrti umrlega zavarovanca dopolnila potrebne starosti, niti med trajanjem pravice do vdovske pokojnine ni dopolnila predpisane starosti (prvi, tretji oziroma četrti odstavek 53. člena ZPIZ-2).
ničnost - nična pogodba - izpodbojnost - izpodbojna pogodba - nemoralna pogodba - nemoralno ravnanje - prevara - razlogi za izpodbojnost - rok za izpodbijanje pogodbe
Ničnost je predpisana kot najostrejša in skrajna sankcija. Sodišču je naloženo, da na osnovi dejanskih okoliščin ugotovi, ali namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo.
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da ni okoliščin, ki bi - zaradi varovanja pravnega reda - terjale ugotovitev ničnosti dne 17. 4. 2013 sklenjene prodajne pogodbe. Ugotovljene okoliščine ne opravičujejo ničnostne sankcije. Ni izkazana taka nemoralnost, kakršno pravni red zavrača z ničnostno sankcijo. Ustrezno je, da v veljavi ostane pravni posel, pri katerem je tožnica lahko tvorno sodelovala, katerega vsebina ji je bila predstavljena s strani notarja, glede katerega bi od notarja in uradnikov na davčni upravi lahko dobila dodatna pojasnila, če bi zanje zaprosila. Njeno sklicevanje na visoko starost, brez opisa njenih psihofizičnih sposobnosti, niso okoliščine, s katerimi bi, glede na transparenten način sklepanja izpodbijane pogodbe, lahko uveljavila ničnost. Pritrditi je pritožbi, da bi bilo skrajno zavržno in nemoralno zavesti osebo, ki ne bi bila sposobna dojeti vsebine pravnega posla, vendar tožnica takih omejitev svojih sposobnosti ni zatrjevala. Sklicevala se je zgolj na svojo starost. To pa ne zadošča, saj imajo enako stare osebe različne psihofizične sposobnosti.
OZ člen 131, 170, 171, 179, 186. ZVSmuč člen 22, 24, 27, 28. ZPP člen 14.
trčenje dveh smučarjev - odškodninska odgovornost upravljalca smučišč - krivdna odgovornost upravljalca smučišča - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - soprispevek oškodovanca - zakonske zamudne obresti
Nedvomno je zakonsko predpisana dolžnost nadzornikov na smučišču, da smučarjem in deskarjem preprečujejo nevarne vožnje in druga nevarna in škodljiva dejanja na smučiščih. Prestroga in nerazumna pa bi bila zahteva do upravljavcev smučišča, da bi izvajali absoluten nadzor na smučišču in nadzirali vsakega smučarja ali deskarja ter ga v primeru nevarnega smučanja izločili (mu prepovedali smučanje in odvzeli vozovnico). Dokazno breme za dokazovanje protipravnega ravnanja zaradi premalo skrbnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega vzdrževanja reda in varnosti na smučišču je na tožniku in za prevalitev dokaznega bremena na drugo toženo stranko zaradi pravičnosti, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - pristojnost sodišča prve stopnje
Okrožno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno za obravnavanje avtorskih zadev, zato je bilo pristojno tudi za odločanje o ugovoru pritožnice zoper odmero sodne takse.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 82, 86, 194, 396.. ZPIZ člen 34, 131, 134, 134/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.. URS člen 14, 33, 158.. OZ člen 190.
delo s krajšim delovnim časom - nadomestilo plače
Pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb o prenehanju pravice in ustavitvi izplačevanja nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je potrebno presoditi tudi ob uporabi in razlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Krajnc proti Sloveniji z dne 31. 10. 2017 in presoditi, ali gre pri tožniku za ustavno dopustno prikrajšanje oziroma zmanjšanje invalidske dajatve. Ugotoviti je torej treba, ali je zaradi spremenjene invalidnosti zmanjšanje nadomestila pri tožniku v okoliščinah konkretnega primera resno vplivalo na njegova sredstva za preživljanje, oziroma ali mu je bilo omogočeno, da se prilagodi na novo dohodkovno situacijo. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
delna vdovska pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine
ZPIZ-2 ne določa, da v primeru, če se zavarovancu izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine po določbi 116. člena ZPIZ-2, da posledično preneha tudi pravica do izplačila dela vdovske pokojnine.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007196
URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 23, 31, 33, 39, 42. ZPP člen 238, 238/2, 262, 263.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo
Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave.
Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.
predlog stranke za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - predložitev podatkov - premoženje v tujini - nepopolna vloga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Predlagatelj je tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost.
Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - oprostilna kazenska sodba - dejansko stanje - zavrnitev dokazov - substanciranost navedb - vzročna zveza - dokazna ocena
Iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi dejanske ugotovitve temeljile na ugotovitvah kazenskega sodišča in ne na dokazih, ki so bili izvedeni v civilnem postopku.
Po določbi 36. člena ZDSS-1 mora sodišče delavca, ki nima pooblaščenca, v primeru naložene poprave ali dopolnitve poučiti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je tožbo vložil sam, brez pooblaščenca, zato bi ga sodišče prve stopnje ob naloženi popravi oziroma dopolnitvi tožbe moralo poučiti o možnosti brezplačne pravne pomoči. Ker tega ni storilo, je posledično tožbo zaradi nezadostne poprave s strani tožnika napačno zavrglo.
žalitev v vlogi - denarna kazen - žalitev sodišča - denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - kaznovanje za razžalitev sodišča - višina denarne kazni - slabo premoženjsko stanje toženca
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi.
ZPP člen 20, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDSS-1 člen 73, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 396, 396/1, 396/3.
nedovoljena sprememba tožbe - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00008352
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 167, 167/1. OZ člen 105, 105/2, 105/3. ZPP člen 13, 319.
avtorske pravice - založniška pogodba - avtorska pogodba - odstop od pogodbe - pravica reproduciranja - pravica distribuiranja - plačilo avtorskega honorarja - kršitve pogodbenih obveznosti - sankcije za kršitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - prenehanje pogodbe - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - razveza pogodbe - umik avtorskih del iz prodaje - predlog za prekinitev postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevalo odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitev pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes.
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Za predmetni spor je torej zavezujoče pravnomočna zavrnitev ugotovitvenega zahtevka (13. in 319. člen ZPP), da založniška pogodba za učbenik ni razvezana, kar acontrario pomeni, da je pogodba razvezana.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo toženi stranki, ki je kot pravno podlago zahtevka navajala določbe o neupravičeni pridobitvi tožene stranke (190. člen OZ). Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje, že iz samih navedb tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka izvajala dela oziroma storitve za toženo stranko na podlagi naročil tožene stranke, ki jih je tožeča stranka sprejela in izvršila, torej kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, na pogodbeni podlagi. Ker so bile zatrjevane storitve tožeče stranke izvedene na podlagi gospodarske podjemne pogodbe, sodišče prve stopnje ni moglo slediti trditvam tožeče stranke, da je ta storitve opravljala brez veljavne pravne podlage in da gre v konkretnem primeru uporabiti določbe o zastaranju terjatev iz naslova o neupravičeni pridobitvi za katere velja 5-letni zastaralni rok
ZIZ člen 11, 192, 192/1, 192/2, 226, 226/1. ZPP člen 313, 313/2.
javna dražba nepremičnin - izročitev in izpraznitev nepremičnine - paricijski rok - nepopolna obrazložitev odločbe
Ker ZIZ posebnih določb o roku nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok, v katerem je mogoče pričakovati, da se bo dolžnik izselil iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Pri tem mora upoštevati položaj obeh strank, upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, kot tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine ter možnostjo izselitve iz nepremičnine. Prav tako mora upoštevati položaj kupca, ki je v fazi izročitve nepremičnine že položil kupnino, kot tudi vse druge konkretne okoliščine primera. Pri odločanju je sodišče dolžno upoštevati tudi 11. člen ZIZ, po katerem mora sodišče postopati hitro.
ZIZ člen 13, 13/1, 20a, 42b. Uredba Komisije (ES) št. 2245/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Prilog I, II, III in IV k Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 39, 57. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2. Ovršni zakon (Zakon o izvršbi Hrvaške) člen 38, 38/5.
izvršba na podlagi notarskega zapisa - tuj notar - razglasitev izvršljivosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ker je bil predloženi hrvaški notarski zapis sklenjen pred 10. 1. 2015, bi upnik moral doseči razglasitev izvršljivosti tega notarskega zapisa, šele nato pa bi lahko na podlagi le-tega tudi predlagal izvršbo.