CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007139
ZFPPIPP člen 442, 442/7, 442/7-2, 442/8. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 115, 115/2, 262, 263.
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninska odgovornost družbenikov - dokaz z zaslišanjem strank - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek pravdne stranke z naroka
Delavec se je poškodoval, ko je po nalogu delodajalca na višini čistil mračen, neosvetljen prostor in omahnil cca. 2 m globoko. Delodajalec delavcu ni zagotovil varnosti pred padcem, ni ga poučil o varnem delu in je opustil nadzor, saj ni zagotovil osvetljenosti, niti varovanja pred padcem.
Za obveznosti družbe odgovarja tudi tisti aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred prenehanjem pravne osebe, vendar le za obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je položaj družbenika prenehal.
Ker stranka izostanka z narokov ni ustrezno opravičila, je sodišče ravnalo pravilno, ko dokaza z njenim zaslišanjem ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007196
URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 23, 31, 33, 39, 42. ZPP člen 238, 238/2, 262, 263.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo
Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave.
Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.
postopek osebnega stečaja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - obveznosti upravitelja - zaseg denarnih sredstev - vrnitev denarnih sredstev
Upraviteljica v postopku osebnega stečaja ni stranka postopka, pač pa eden od organov stečajnega postopka. V tej funkciji pa ima po drugem odstavku 126. člena ZFPPIPP pravico vložiti pritožbo le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
Zoper izpodbijani sklep zakon upraviteljici procesne legitimacije za pritožbo ne daje. To je tudi razumljivo, saj je izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na dolžno ravnanje upraviteljice, po svoji pravni naravi navodilo sodišča upraviteljici, ki je zanjo obvezno.
delna vdovska pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine
ZPIZ-2 ne določa, da v primeru, če se zavarovancu izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine po določbi 116. člena ZPIZ-2, da posledično preneha tudi pravica do izplačila dela vdovske pokojnine.
Če je obveznost zavarovalnice, da v primeru, če je do zavarovalnine upravičenih več oseb, ob nastanku zavarovalnega primera vsem izpolni obveznost izplačila zavarovalnine, ji ni mogoče očitati, da zlorablja pravice, če v primeru, kadar celotno zavarovalnino zase zahteva le eden izmed upravičencev, poda ugovor, da ni dolžna temu upravičencu izplačati tudi tistega dela zavarovalnine, do katerega je upravičen nekdo drug. Če je tožnik menil, da je edini upravičen prejeti zavarovalnino zase, bi moral podati relevantne trditve in dokaze, ki to pravico potrjujejo, s čimer pa v konkretnem primeru ni uspel.
Pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti bi tožeča stranka imela, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov, ali pa če ji je drugi upnik svoj del zavarovalnine odstopil, pri čemer bi morala izkazati tudi kritno razmerje med njima, saj ni namen zavarovanja nuditi korist tretjemu, ki ni lastnik zavarovane nepremičnine. V tem smislu je obrambo proti plačilu celotnega zneska tožeči stranki gradila tudi tožena stranka.
S pritožbo stranskega intervenienta zoper sodbo v delu, v katerem tožeča stranka ni uspela, je stečajna upraviteljica dejansko odobrila dejanje priglasitve stranske intervencije, ki ga je v pravdi opravil dolžnik v osebnem stečaju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007596
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - konkretni opis dejanja
V opisu obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj niso konkretno navedeni zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije. Opisano je le, je obtoženec "ob sklenitvi pogodbe" o finančnem leasingu leasingodajalcu prikril, da ima njegov s. p. "finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti". Iz tega ni jasno,ali gre za takšno poslovno situacijo, zaradi katere je mogel obtoženec vedeti, da obveznosti kljub danim pogodbenim zavezam ne bo mogel izpolniti, ter v to vsaj privoliti.
Tožena stranka utemeljeno kot nepravilno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da ni mogoče pobotati terjatev in obveznosti, ki izvirajo iz medsebojnih razmerji med toženo stranko in družbo P. d.o.o., ker da ta ni pravdna stranka. Po določbi drugega odstavka 421. člena OZ lahko dolžnik (v tem primeru tožena stranka) uveljavlja proti prevzemniku terjatev (v tem primeru tožeča stranka) vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku, torej proti družbi P. d.o.o. do takrat, ko je izvedel za odstop. Ni dvoma, da je tak ugovor tožene stranke tudi ugovor, da je vtoževana terjatev ugasnila zaradi pobota z nasprotno terjatvijo, ki jo ima tožena stranka do odstopnika, kakor tudi ugovor pobota v pravdnem postopku takoimenovani procesni pobot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00007420
ZZZDR-UPB1 člen 209, 211, 212.
delen odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika
V postopku (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, zlasti v primeru kadar ta teče za odvzem poslovne sposobnosti osebi v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, mora že pristojni CSD postaviti taki osebi skrbnika.
nujna pot - ukinitev nujne poti - stvarna služnost - posebna pravila - nepravdni postopek - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nepotrebnost - spremenjene okoliščine - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za odpravo nujne poti
Le v primeru, če nujna pot ne bi bila več potrebna zaradi spremenjenih okoliščin - bodisi, da bi nasprotni udeleženec pridobil novo potno povezavo oziroma, da ne bi bilo več potrebe po dostopu do njegovih nepremičnin, bi bil predlog za odpravo nujne poti utemeljen.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - prekinitev izvršbe
Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.
OZ člen 131, 170, 171, 179, 186. ZVSmuč člen 22, 24, 27, 28. ZPP člen 14.
trčenje dveh smučarjev - odškodninska odgovornost upravljalca smučišč - krivdna odgovornost upravljalca smučišča - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - soprispevek oškodovanca - zakonske zamudne obresti
Nedvomno je zakonsko predpisana dolžnost nadzornikov na smučišču, da smučarjem in deskarjem preprečujejo nevarne vožnje in druga nevarna in škodljiva dejanja na smučiščih. Prestroga in nerazumna pa bi bila zahteva do upravljavcev smučišča, da bi izvajali absoluten nadzor na smučišču in nadzirali vsakega smučarja ali deskarja ter ga v primeru nevarnega smučanja izločili (mu prepovedali smučanje in odvzeli vozovnico). Dokazno breme za dokazovanje protipravnega ravnanja zaradi premalo skrbnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega vzdrževanja reda in varnosti na smučišču je na tožniku in za prevalitev dokaznega bremena na drugo toženo stranko zaradi pravičnosti, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov.
stroški izvršitelja - kilometrina - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
V primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah Pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00008352
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 167, 167/1. OZ člen 105, 105/2, 105/3. ZPP člen 13, 319.
avtorske pravice - založniška pogodba - avtorska pogodba - odstop od pogodbe - pravica reproduciranja - pravica distribuiranja - plačilo avtorskega honorarja - kršitve pogodbenih obveznosti - sankcije za kršitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - prenehanje pogodbe - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - razveza pogodbe - umik avtorskih del iz prodaje - predlog za prekinitev postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevalo odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitev pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes.
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Za predmetni spor je torej zavezujoče pravnomočna zavrnitev ugotovitvenega zahtevka (13. in 319. člen ZPP), da založniška pogodba za učbenik ni razvezana, kar acontrario pomeni, da je pogodba razvezana.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo toženi stranki, ki je kot pravno podlago zahtevka navajala določbe o neupravičeni pridobitvi tožene stranke (190. člen OZ). Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje, že iz samih navedb tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka izvajala dela oziroma storitve za toženo stranko na podlagi naročil tožene stranke, ki jih je tožeča stranka sprejela in izvršila, torej kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, na pogodbeni podlagi. Ker so bile zatrjevane storitve tožeče stranke izvedene na podlagi gospodarske podjemne pogodbe, sodišče prve stopnje ni moglo slediti trditvam tožeče stranke, da je ta storitve opravljala brez veljavne pravne podlage in da gre v konkretnem primeru uporabiti določbe o zastaranju terjatev iz naslova o neupravičeni pridobitvi za katere velja 5-letni zastaralni rok
žalitev v vlogi - denarna kazen - žalitev sodišča - denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - kaznovanje za razžalitev sodišča - višina denarne kazni - slabo premoženjsko stanje toženca
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi.
postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazi, ki jih je predlagala tožnica, so relevantni za dokazovanje odločilnih dejstev. Opustitev njihove izvedbe pomeni kršitev tožničine pravice do obravnavanja.
odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - trčenje motorista z osebnim avtomobilom - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - odškodnina za tujo pomoč - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje - popolna odškodnina - primerjava s primeri iz sodne prakse
Sodišče pri odmeri višine pravične odškodnine ni navedlo primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Ob javno dostopnih računalniških in knjižnih bazah sodne prakse je sprejeto odločitev kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti.
Pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode je 109.000 EUR (za telesne bolečine in nevšečnosti 35.000 EUR, za ZŽA 60.000 EUR, za strah 7.000 EUR in skaženost 5.600 EUR), upoštevaje tožnikov soprispevek 70.850 EUR.
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, izdatek zanjo predstavlja oškodovančevo škodo, nudenje pomoč pa način popravljanja škode.
Odškodnina mora biti taka, da tožniku zagotovi enak premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Tožnik je upravičen do popolne odškodnine. V primeru izgubljene plače je enak premoženjski položaj tožniku zagotovljen le, če odgovorna oseba za njegovo škodo poleg neto izgubljene plače povrne tudi prispevke, ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v RS.
sokrivda oškodovanca - pešec - soprispevek - nepredvidljivost - nepričakovanost - motorno vozilo - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prehitra vožnja - prečkanje ceste - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - voznik osebnega vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov
Kljub obstoju bližnjega in varnega podhoda, je pešec (tožnik) s hitrim, poševnim gibanjem v jutranjem mraku brez dnevne svetlobe, zakrit s svetlobno zaveso avtomobilskih žarometov nasproti vozečih motornih vozil, izven naselja, kjer ni prehoda za pešce, niti pločnikov, na mestu, kjer je bila omejitev hitrosti vožnje 90 km/h, prečkal štiripasovnico prek dvojne neprekinjene črte. Glede na navedeno ni dvoma, da je oškodovančev prispevek k nastanku škode večji in znaša 60%.
Če je bila torej sporna oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. Tožniki bi zato lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahtevali ugotovitev njene nepristnosti. Če pa pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike (76. člen v zvezi s 64. členom ZD), je takšna oporoka izpodbojna; njeno razveljavitev morajo tožniki zahtevati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je materialnopravno zmotno.
stranska intervencija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
V primeru tožbenega zahtevka na podlagi 631. člen OZ so razmerja med vsemi tremi strankami po materialnem pravu soodvisna, saj s tem, ko naročnik plača podizvajalčevo terjatev do izvajalca, v obsegu te terjatve prenehata tako obveznost naročnika v razmerju do izvajalca kot tudi obveznost glavnega izvajalca v razmerju do podizvajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato družbi G. d. o. o. ob priglasitvi stranske intervencije na strani tožene stranke (kot je bilo predlagano s strani tožene stranke), intervencijskega interesa ni bilo treba podrobneje opredeljevati.