odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve
Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prestajanje zadnje zaporne kazni (oziroma prestajanje pripora) v Zavodu za prestajanje kazni zapora zaključil dne 25. 5. 2013. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bil že s tem dnem seznanjen s škodo (ki naj bi mu nastala zaradi zatrjevanih nevzdržnih razmer v priporu) in z osebo, ki za škodo odgovarja. Po 352. členu OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V konkretnem primeru je (subjektivni) zastaralni rok po povedanem pričel teči z dnem 26. 5. 2013 in se je iztekel z dnem 26. 5. 2016. Tožnik je tožbo vložil šele dne 14. 2. 2017, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek zaradi zastaranja zavrnilo (prvi odstavek 352. člena OZ).
postopek osebnega stečaja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - obveznosti upravitelja - zaseg denarnih sredstev - vrnitev denarnih sredstev
Upraviteljica v postopku osebnega stečaja ni stranka postopka, pač pa eden od organov stečajnega postopka. V tej funkciji pa ima po drugem odstavku 126. člena ZFPPIPP pravico vložiti pritožbo le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
Zoper izpodbijani sklep zakon upraviteljici procesne legitimacije za pritožbo ne daje. To je tudi razumljivo, saj je izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na dolžno ravnanje upraviteljice, po svoji pravni naravi navodilo sodišča upraviteljici, ki je zanjo obvezno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00007420
ZZZDR-UPB1 člen 209, 211, 212.
delen odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika
V postopku (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, zlasti v primeru kadar ta teče za odvzem poslovne sposobnosti osebi v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, mora že pristojni CSD postaviti taki osebi skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007196
URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 23, 31, 33, 39, 42. ZPP člen 238, 238/2, 262, 263.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo
Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave.
Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.
ZPP člen 20, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDSS-1 člen 73, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 396, 396/1, 396/3.
nedovoljena sprememba tožbe - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
delna vdovska pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine
ZPIZ-2 ne določa, da v primeru, če se zavarovancu izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine po določbi 116. člena ZPIZ-2, da posledično preneha tudi pravica do izplačila dela vdovske pokojnine.
Po določbi 36. člena ZDSS-1 mora sodišče delavca, ki nima pooblaščenca, v primeru naložene poprave ali dopolnitve poučiti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je tožbo vložil sam, brez pooblaščenca, zato bi ga sodišče prve stopnje ob naloženi popravi oziroma dopolnitvi tožbe moralo poučiti o možnosti brezplačne pravne pomoči. Ker tega ni storilo, je posledično tožbo zaradi nezadostne poprave s strani tožnika napačno zavrglo.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - obstoj darila - stroški zapuščinskega postopka
Prehod sredstev ima lahko najrazličnejšo pravno podlago, zato ne gre sklepati na darilo le zato, ker sredstva preidejo. Pritožnici za zdaj nista z ničemer izkazali darilne podlage prehoda denarja, medtem ko je njun sodedič navedel, da so bila nakazila posledica skupnega kmetijskega podjema, ki ga vsaj v določeni meri pritožnici ne zanikata.
ZDR-1 člen 98, 99, 99/2.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2, 2/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežkov delavcev
Za pripravo programa razreševanja presežnih delavcev je pomembno, da se po drugem odstavku 99. člena ZDR-1 delodajalec predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev in izvesti postopka odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi predvidenih sprememb v poslovanju, izraženih v spornem dopisu, zgolj zato, ker se ta ocena uprave ne nanaša na odpuste v letu 2015. Sodišče prve stopnje je pri tem prezrlo, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici iz istega ekonomskega razloga, kot ga navaja v dopisu, v katerem predvideva kolektivni odpust 36 delavcev. Ob upoštevanju vsebine tega dopisa bi morala tožena stranka izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazi, ki jih je predlagala tožnica, so relevantni za dokazovanje odločilnih dejstev. Opustitev njihove izvedbe pomeni kršitev tožničine pravice do obravnavanja.
nezakonita javna dražba - ničnost izvršilnega naslova - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Po šestem odstavku 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. ZIZ izjeme za pritožbo zoper sklep o odločitvi o ugovoru in zoper odločitev o odlogu izvršbe ne predpisuje. Ker je nesuspenzivnost pritožbe in ugovora zakonsko predpisana, postopanje sodišča, ki je nadaljevalo s postopkom, ne predstavlja poseganja v pravice dolžnikov.
kršitev pravice do izjave - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - cesija - listine
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tedaj, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je sodišče storilo vse, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke pravilno vabljen na narok, zakoniti zastopnik pa se na vabilo ni odzval, niti opravičil odsotnosti, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena, pritožbeni očitek pa se pokaže kot neutemeljen.
Zakon o pravdnem postopku omogoča uveljavitev odprave bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z ureditvijo v 286.b. členu ZPP, ki pa terja aktivnost stranke same, ki meni, da je takšna kršitev v postopku storjena v njeno škodo. Uveljavljati mora torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, sicer je v pritožbenem postopku ne more.
Opustitev opredelitve sodišča prve stopnje do dokaznega predloga stranke je po mnenju pritožbenega sodišča takšna procesna situacija, na katero mora stranka, ki je takšen dokazni predlog podala, opozoriti že pred sodiščem prve stopnje. Ločiti je namreč potrebno med zavrnitvijo dokaznega predloga in opustitvijo opredelitve do dokaznega predloga. Pri prvi procesni situaciji se sodišče opredeli do dokaznega predloga in če razloge stranka izve šele iz sodbe, sme bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka uveljavljati šele s pritožbo, ne da bi to storila že pred sodiščem prve stopnje. Pri drugi procesni situaciji dokazni predlog sodišče prve stopnje spregleda in v slednjem primeru mora stranka, ki je podala dokazni predlog, na to opozoriti sodišče prve stopnje ali pa zaradi neizvedenih dokazov uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Po določbi prvega odstavka 422. člena OZ mora odstopnik izročiti prevzemniku zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.
Prej navedeno določilo pomeni, da mora cedent cesionarju izročiti vse listine, s katerimi ta dokazuje upravičenost v razmerju do dolžnika. Če cedent dokumentov ne izroči prostovoljno, lahko njihovo izročitev cesionar iztoži.
Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je dokazno breme glede obstoja vtoževane terjatve ob prej povedanem, na strani tožeče stranke (cesionarju) in nikakor ne drži očitek, da je sodišče do tožeče stranke postavilo previsok dokazni standard. Tožeča stranka bi lahko razpolagala z vsemi listinami, s katerimi bi dokazovala resničnost obstoja vtoževane terjatve, če pa teh listin ni terjala in jih nima, je nase prevzela riziko, da obstoja terjatve ne bo dokazala. Ravno to se je zgodilo v obravnavani zadevi in zato je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/13-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnina s pravnomočno odločbo.
Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je dekleratorne narave. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje. Za tožečo stranko umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče. Izjave o umiku torej ni mogoče preklicati in to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. Možna je le obnova postopka, če so zato podani razlogi kot npr., če je umik tožbe posledica neke grožnje ali kaznivega dejanja.
ZUTD člen 51, 116/2, 116/2-8.. ZDR-1 člen 77, 89, 89/1, 116.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javna dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženko sklenjena zaradi opravljanja javnih del, kar kot lex specialis določa ZUTD. Toženka se je v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklicevala na odpovedni razlog, naveden v 8. alineji drugega odstavka 116. člena ZUTD oziroma na razlog, naveden v 5. točki prvega odstavka 10. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da pogodba o zaposlitvi predčasno preneha, če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na strani zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela. Program javnega dela ni (predčasno) prenehal, zaradi česar tudi ni podan razlog za predčasno prenehanje pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji drugega odstavka 116. člena ZUTD.
Za napeljevanje se zahteva psihični stik oz. neposredna človeška komunikacija. Storilec kaznivega dejanja mora zaznati napeljevalčevo sporočilo. Dogovor obdolžencev, da bosta preko nekaterih oseb D. D. napeljala k storitvi kaznivega dejanja, je ostal v fazi pripravljalnih dejanj in ni prešel v fazo neuspelega napeljevanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007596
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - konkretni opis dejanja
V opisu obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj niso konkretno navedeni zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije. Opisano je le, je obtoženec "ob sklenitvi pogodbe" o finančnem leasingu leasingodajalcu prikril, da ima njegov s. p. "finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti". Iz tega ni jasno,ali gre za takšno poslovno situacijo, zaradi katere je mogel obtoženec vedeti, da obveznosti kljub danim pogodbenim zavezam ne bo mogel izpolniti, ter v to vsaj privoliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007139
ZFPPIPP člen 442, 442/7, 442/7-2, 442/8. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 115, 115/2, 262, 263.
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninska odgovornost družbenikov - dokaz z zaslišanjem strank - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek pravdne stranke z naroka
Delavec se je poškodoval, ko je po nalogu delodajalca na višini čistil mračen, neosvetljen prostor in omahnil cca. 2 m globoko. Delodajalec delavcu ni zagotovil varnosti pred padcem, ni ga poučil o varnem delu in je opustil nadzor, saj ni zagotovil osvetljenosti, niti varovanja pred padcem.
Za obveznosti družbe odgovarja tudi tisti aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred prenehanjem pravne osebe, vendar le za obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je položaj družbenika prenehal.
Ker stranka izostanka z narokov ni ustrezno opravičila, je sodišče ravnalo pravilno, ko dokaza z njenim zaslišanjem ni izvedlo.