ZZZDR člen 123, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZPP člen 2, 2/1, 82, 82/5, 84, 146a, 165, 165/2, 313, 408, 408/2, 413. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13, 13/1, 13/1-1. ZŠtip-1 člen 15, 16.
preživnina - mednarodni element - neudeležba stranke v postopku - dolžnost preživljanja otrok - določitev preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - neugotovljena pridobitna zmožnost preživninskega zavezanca - višina preživnine za mladoletnega otroka - premoženjski položaj - socialnovarstveni prejemki - otroški dodatek - državna štipendija - kritje nadstandardnih potreb - nadstandardna višina preživnine - vezanost na tožbeni zahtevek - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - stroški sodnega tolmača - vročanje tožencu, ki je v tujini - začasni zastopnik - stroški začasnega zastopnika
V primerih, ko se preživninski zavezanec postopka ne udeležuje, njegove pridobitne zmožnosti ni mogoče konkretno ugotoviti. Treba je izhajati iz pravnega izhodišča glede določanja preživninske obveznosti; izpodbojne domneve, da sta oba starša dolžna prispevati za preživljanje otroka v enaki meri.
Napačna je dedukcijska logika prvostopenjskega sodišča, ki je toženčeve preživninske zmožnosti ugotavljalo na podlagi podatkov o splošni politični in gospodarski krizi v Venezueli, saj njen vpliv na pridobitno zmožnost toženca ni izkazan.
Na obstoj otrokove potrebe ne vpliva dejstvo brezposelnosti, ki je na strani preživninske zavezanke (tožnice). Lahko pa vpliva na (ne)zmožnost njenega zadovoljevanja.
Kritje nadstandardnih potreb je odvisno zmožnosti preživninskih zavezancev. Če slednje to omogočajo, naj preživnina pokriva tudi potrebe, ki niso življenjskega pomena.
Tožnica dejansko sama krije vse stroške postopka, glede na to, da je doslej s predujmi krila tudi stroške vročanja sodnih pisanj v tujino, prevajanja listin, toženčevega začasnega zastopnika in objave v uradnem listu. Ker se je obravnavani postopek vodil v korist otroka, na obeh pravdnih strankah pa je enako, polovično preživninsko breme, je toženec dolžan tožnici povrniti polovico njenih stroškov.
Tožnik ni upravičen do posebnih stroškov postopka v zvezi s prisojenim denarnim zahtevkom iz naslova denarnega povračila iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007459
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1. OZ člen 190. ZPP člen 12.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - obogatitveni zahtevek - delitev stroškov med etažnimi lastniki - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - najemnina za poslovne prostore - pomoč prava nevešči stranki
Kar pa zadeva skupne obratovalne stroške (stroške na skupnih delih), se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje pravni oceni sodišča prve stopnje, in sicer, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastninskim deležem (115. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ), razen če so se etažni lastniki v pogodbi o medsebojnih razmerjih glede stroškov in obveznostih, ki jih bremenijo, dogovorili za drugačen ključ (prva alineja prvega odstavka 116. člena SPZ). Glede teh stroškov torej velja, da je ključ delitve določen v zakonu oziroma v pogodbi o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov, zato mora ta ključ delitve vedno spoštovati tudi najemnik posameznega poslovnega prostora.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodbe ni mogoče preizkusiti - uvod sodbe - stranke postopka - več tožnikov
V točki III izreka je odločeno o zahtevku na povrnitev stroškov pravdnega postopka. Videti je, kot da se izrek nanaša na tožečo stranko, torej na OŠ. Kdo pa je zares v tej zadevi tožeča stranka, pa že zato ni jasno, ker je bilo v sodbi odločeno tudi o zahtevku šestindvajsete tožnice, za katero pa iz uvoda sodbe ni mogoče ugotoviti, za koga gre.
Stranke, na katere se nanaša sodna odločba, je treba navesti v uvodu sodbe. Če je tožnic več, je treba navesti vse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - naziv - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela
Neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej za odpoved iz razloga nesposobnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s svojim ravnanjem, ko po 7. 7., in sicer od 8. 7. 2016 do izdaje odpovedi ni prišel na delo, huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 4. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007808
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 187, 630, 649, 649/1, 921, 963, 963/1, 965, 965/1.
zavarovalna pogodba - subrogacija zavarovalnice - dogovorjena zavarovalna vsota - revalorizacija - glavni izvajalec gradbenih del - gradbeni podizvajalec - naročnik del - škoda, ki jo povzroči tretja oseba - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
Znaten del pritožbe, kolikor se nanaša na vzročno zvezo, je zgolj naštevanje različnih dejstev, ki naj bi bila ugotovljena nepravilno, vendar pa brez razlogov. To pa je za dosego preizkusa pred pritožbenim sodiščem premalo.
Pri pogodbenih zavarovanjih je zavarovalna vsota omejena pogodbeno.
Ker odgovarja (glavni) izvajalec, odgovarja tudi naročnik (187. člen OZ). Drugačna razlaga bi pripeljala do tega, da bi se izvajalec del izognil svoji odgovornosti za nastalo škodo zgolj zato, ker bi sklenil pogodbo s podizvajalcem, ki bi opravljal dela, odgovornosti pa bi se potem izognil še naročnik.
Tretja oseba ni nekdo, ki (v delovnem razmerju ali po pogodbi) sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na materialnopravno stališče, da je mogoče unovčenje bančne garancije preprečiti le, kadar gre za zlorabo, kar velja tudi za razmerje med upravičencem in naročiteljem garancije. V tem razmerju mora zahteva po zadržanju izplačila garancije (kar je predmet te pravde) izkazovati takojšnje dokaze onkraj vsakega dvoma. Tako stališče je pravilno, saj namen bančne garancije tudi v razmerju med naročiteljem in upravičencem lahko izrazimo z besedami: "plačaj takoj, razpravljaj kasneje", kar pomeni, da ima (morebitno) oškodovani naročitelj garancije praviloma šele po plačilu pravico terjati povračilo plačanega zneska, če meni, da upravičenec ne bi bil smel terjati plačila ali plačila v višini unovčene garancije. Drugačno stališče, ko bi naročitelj lahko vedno v relativno dolgotrajnem in obseženem dokaznem postopku dokazoval, ali in v kakšni višini so izpolnjene obveznosti, v zvezi s katerimi je bila dana garancija, da bi preprečil unovčenje garancije, bi bilo v nasprotju z namenom zavarovanja z neodvisno bančno garancijo. Izjema je zloraba, za katero sodišče ne more nuditi pravnega varstva. V razmerju med naročiteljem in upravičencem bi bila odločitev lahko drugačna tudi v primeru, da bi obstajali dokazi, s katerimi bi bilo mogoče na hiter način onkraj vsakega dvoma ugotoviti, da je bilo delo izvedeno pravočasno in kvalitetno ter da so bile izpolnjene vse druge obveznosti po pogodbi.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izpolnjeni znaki kaznivega dejanja - proizvodnja mamil - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - konoplja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da znaki kaznivega dejanja iz člena 186/I KZ-1 opredeljuje kot kaznivo neupravičeno proizvodnjo substance, ki je razglašena kot prepovedana droga, torej proizvodnjo slednje brez ustreznega dovoljenja, kar je obdolženi s svojim ravnanjem uresničil in kar se mu tudi očita, kot to izhaja iz izreka napadene sodbe.
Nepristranskost, ki jo pritožnika pripisujeta sodišču prve stopnje, v pritožbi ne obrazlagata, saj ne navedeta, s katerim konkretnim dejanjem naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo. Je pa očitno, da nepristranskost sodišča prve stopnje vidita kot posledico dokazne ocene, ki jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008944
ZDR člen 184.. OZ člen 150, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna ali objektivna odgovornost - delo na višini - lestev - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotavljalo odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodni dogodek, ki se je zgodil spornega dne asfaltni bazi pri pokrivanju asfalta, naloženega na tovorno vozilo tožene stranke. Glede na višino, s katere je tožnik opravil sestop s tovornjaka po lestvi, ki je pritrjena na keson, in posledično padca z višine skoraj treh metrov gre za delo, ki ga je treba opredeliti kot nevarno dejavnost. Lestev sama po sebi sicer res ni nevarna stvar in sestop po njej ni nevarna dejavnost, vendar pa takšna postane, če gre za sestop s takšne višine kot je bilo ugotovljena v konkretnem primeru. Takšno delo je treba opredeliti kot nevarno dejavnost že samo zaradi višine, na kateri se opravlja. Zato je tožena stranka objektivno odgovorna za nastalo škodo.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.
zavrženje revizije - obvezno zastopanje po odvetniku - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - kršitev ustavnih pravic - pravica do pravnega sredstva
Po prvem odstavku 91. člena ZPP v primeru, če reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški izpit, sodišče vlogo zavrže. Ker je v tej zadevi toženec sam vložil revizijo in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je navedena pomanjkljivost zadosten razlog za zavrženje vloge.
Dejanje iz četrte alineje tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 stori podjetje, ki poseže v pogodbeno razmerje, v katerem je samo udeleženo. Vendar pa tako dejanje samo po sebi še ni nelojalno. Potreben je dodatni element, in sicer namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem. Do takih situacij v gospodarskem življenju pogosto prihaja. Kadar gre za kršitev načela pacta sunt servanda, pravo nudi pošteni stranki številne institute za varstvo njenih pravic. Zato je uvrstitev tega dejanja med dejanja nelojalne konkurence nekoliko sporna. Glede na navedeno mora biti pri teh kršitvah sodišče posebej pozorno na to, ali gre za kršitev dobrih poslovnih običajev.
Novih, kasneje nastalih olajševalnih okoliščin v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati. Njen predmet namreč niso dejstva, ki so določala odmero posamičnih kazni, ampak dejstvo, da so bile te izrečene, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku (1. točka prvega odstavka 407. člena ZKP). Gre torej za nekaj drugega, medtem ko bi bili v pritožbeni obrazložitvi navedeni dejstvi kvečjemu predmet zahteve za izredno omilitev kazni, če bi bila ta v ZKP še naprej predvidena. Ker ni, pritožnik predlaganega znižanja enotne kazni niti po tej poti ne more doseči.
V zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti znamke ni odločilno, da tožeča stranka svoja zdravila trži pod imeni, ki spornim znamkam niso podobna. Prav tako v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo ni pomembno, da na absolutne razloge za zavrnitev znamke pazi že država v postopku registracije, da tožeča stranka registraciji ni ugovarjala in da je preverjanje imen zdravil v pristojnosti JAZMP.
Razlogi za ničnost znamke se presojajo ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamke in so vezani na registracijo znaka, ne na uporabo znaka.
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka podjetje, ki nastopa na trgu in ima dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo učinkovino ivabradin. Tožeča stranka je zatrjevala, da so sporne znamke tožene stranke tako podobne mednarodnemu nelastniškemu ime (INN) ivabradin, da so podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije spornih znamk. V primeru, da bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju INN ivabradin izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki, kot udeleženki na trgu, ki trži zdravila z navedeno zdravilno učinkovino, treba priznati pravni interes za uveljavljanje ničnosti spornih znamk tožene stranke.
Če se znak ne razlikuje od drugih običajnih načinov označevanja relevantnega blaga ali storitev ali njihovih značilnosti, ne more izpolnjevati funkcije identifikacije podjetja, ki ta znak uporablja.
Registracija mednarodnega nelastniškega imena zdravila kot blagovne znamke bi bila nična, saj gre za generično ime zdravila, ki označuje izključno vrsto oziroma značilnosti blaga. Prav tako bi bila nična registracija znaka, ki bi bil INN tako podoben, da bi ga relevantna javnost dojela zgolj kot opisnega za zdravilno učinkovino.
Relevanten potrošnik pri zdravilih, ki se predpisujejo na recept, je zdravnik, farmacevt oziroma bolnik s specifično boleznijo, ki bo izmišljene znake tožene stranke sicer povezal z zdravilom ivabradin, vendar pa bo brez dvoma zaznal razliko med INN in znamkami tožene stranke.
ZST-1 člen 3., 3/1., 3/10., 34.a., 34.a/1.. OZ člen 395., 395/1.
plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - preplačilo predhodne taksne obveznosti - vrnitev preveč plačane takse
V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Toženca, ki sta skupaj vložila pritožbo zoper sodbo, sta torej glede plačila sodne takse za navedeno pritožbo solidarna dolžnika. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 395 člena določa, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno drugemu tožencu odmerilo celotno sodno takso za pritožbo.
Pritožbo zoper sklep z dne 11.7.2017 je vložil le prvi toženec, zato je sodno takso dolžan plačati le slednji. V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora namreč sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. Pritožba pa ne more uspeti niti z navedbami o preplačilu sodne takse, saj preplačila ni mogoče upoštevati na način, kot želi pritožnik, in sicer, da bi se preplačilo, ki izvira iz drugih taksnih obveznosti, štelo kot plačilo sodne takse za navedeno pritožbo, saj za takšen način "vrnitve" preveč plačane sodne takse ni podlage v ZST-1, v katerem je določen postopek in pogoji za vrnitev preveč plačane sodne takse.
vračilo stroškov izobraževanja - pravilnik - vojska
Med strankama ni sporno, da sodi izobraževanje oziroma usposabljanje v Šoli za častnike med osnovno vojaško strokovno usposabljanje. Pravilnik v 7. členu določa, da mora zaposleni, ki je napoten na izobraževanja, ostati v delovnem razmerju dvakrat toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje, če je bilo daljše od enega leta oziroma najmanj dve leti, če je bilo krajše od enega leta. Glede na ugotovitev, da tožnikovo izobraževanje v Šoli za častnike ni trajalo več kot eno leto, je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je bila, glede na določbo 7. člena Pravilnika, tožnikova obveznost ostati v delovnem razmerju še najmanj dve leti po zaključku izobraževanja. Pravilnik je za delavca ugodnejši, zato je treba izhajati iz pravila "in favorem laboratoris", torej razlagati obveznosti iz delovnega razmerja v korist delavca kot šibkejše stranke, poleg tega pa je treba izpostaviti, da je Pravilnik sprejela tožena stranka sama, ki je nanj vezana, dokler ga sama ne spremeni, ter se posledično ne more sklicevati na to, da je Pravilnik v nasprotju s 93. členom ZObr. V primeru, ko je določba Pravilnika kot podzakonskega akta ugodnejša za delavca, je torej treba uporabiti določbo Pravilnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - ustrezno delovno mesto
Sodišče ugotavlja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi stanja ob podaji odpovedi. Tožena stranka je v postopku dokazala, da za tožnika ni imela drugega ustreznega dela, ne po dokončnosti odločbe ZPIZ, ne ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene kršitve (neprimerno in žaljivo obnašanje do sodelavk, ...) utemeljujejo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. točki prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
pogodba o poslovnem sodelovanju - narava dobropisa - reklamacija blaga
Dobropis je računovodska operacija, s katero upnik (tožeča stranka) in dolžnik (tožena stranka) delno ali v celoti praviloma knjigovodsko izničita (stornirata) ali znižata vrednost neupravičeno izstavljenega računa (ponavadi zaradi napak v zaračunanih količinah blaga, napak blaga i.t.d.). Dobropis je dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša.
Tožeča stranka v dokaznem postopku ni uspela dokazati, da v dobropisu za (popravljeni) znesek 32.142,66 EUR ni zajela tudi vtoževanega računa. Zato je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka toženi stranki tudi za vtoževani znesek izstavila dobropis in je posledično zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.