Tožena stranka bi tako morala takrat, ko je tožnik odklonil prevzem odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odpoved pustiti na njegovem delovnem mestu, ali na drugem ustreznem mestu v svojih prostorih, ter o tem narediti ustrezen zaznamek. S tem njenim ravnanjem bi bilo tožniku omogočeno, da bi se z razlogi iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko seznanil. Tega tožena stranka ni naredila. Očitno pa je vedela, da način vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 16. 10. 2015 ni bil pravilen, zato mu je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poslala po pošti. Tako se je tožnik šele po prejemu poštne pošiljke z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 2. 11. 2015 seznanil z njo in šele takrat je bila vročitev dejansko opravljena. Zaradi tega je bila dne 24. 11. 2015 vložena tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložena skladno z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in torej pravočasna.
Pravici do zbornega sojenja v senatu kot procesnemu jamstvu se namesto obtoženca, ki ni navzoč na (predobravnavnem) naroku, ne more pravno veljavno (učinkovito) odpovedati njegov zagovornik.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/6, 458, 458/1, 458/5. OZ člen 931, 932, 932/1, 936.
spor majhne vrednosti - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - zavarovalni zastopnik - zavarovalna premija - višja zavarovalna premija - zamolčanje preteklih škodnih dogodkov - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - dolžnost prijavljanja - dolžnost plačevanja zavarovalne premije - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - razveljavitev pogodbe - zavrženje vloge
Toženec tožeči stranki kot zavarovalnemu zastopniku ni povedal resničnih podatkov o preteklih prijavljenih škodah iz prejšnjega zavarovalnega obdobja. V takšnem primeru bi po prvem odstavku 932. člena OZ zavarovalnica lahko celo zahtevala razveljavitev pogodbe, kar bi imelo za posledico, da bi bilo vozilo nezavarovano. Pravna podlaga za izterjavo manjkajoče zavarovalne premije je zato v določbi 936. člena OZ, ki ureja dolžnost plačevanja zavarovalne premije.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 318, 318/1. Uredba Komisije (ES) št. 874/2004 z dne 28. aprila 2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene.eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo člen 21, 21/1, 22.
osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - nedenarne terjatve - nedenarni tožbeni zahtevek - kršitev intelektualnih pravic - prenos domenskega imena - zamudna sodba
Obravnavani pravdni postopek se ne nanaša na premoženje dolžnika, ki je v osebnem stečaju in tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Ugotovitveni in prepovedni zahtevki zadevajo ravnanje stečajnega dolžnika osebno. Ker se omejitev pritožnikove poslovne sposobnosti ne nanaša na nedenarne terjatve zaradi kršitve pravic, je bila vročitev tožbe stečajnemu dolžniku osebno pravilna.
Uredba 874/2004 v primeru nepoštenega ravnanja določa razen preklica domene tudi možnost prenosa domenskega imena na (pri)tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011161
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/2.
kriva izpovedba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Po oceni pritožbenega sodišča sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP.
gospodarska zbornica - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - analogna uporaba pravil
ZGZ v 24. členu le na splošno ureja prenehanje zbornice, ne vsebuje pa nobenih določb o načinu oziroma izvajanju postopka likvidacije. V odsotnosti konkretnih postopkovnih pravil prenehanja zadruge je pravilno stališče pritožbe, da je takšno pravno praznino potrebno zapolniti s smiselno oziroma analogno uporabo drugega zakonskega predpisa. V obravnavanem primeru ne more biti dvoma o tem, da prav določbe ZGD-1 omogočajo smiselno uporabo določb o poteku likvidacijskega postopka oziroma prenehanju subjekta vpisa. Predlagatelji pravilno izpostavljajo, da ZGZ v 24. členu in Statut ZOJ v 14. členu v tej zvezi ne vsebujeta nobene omejitve, ki bi ZOJ preprečevala, da preneha po skrajšanem postopku likvidacije, oziroma da bi bila edini možen način prenehanja samo redna likvidacija.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/3, 88/5, 88/6, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka dejansko ni niti poskušala storiti ničesar, da bi tožnika seznanila s samim postopkom izredne odpovedi, čeprav bi to dejansko lahko storila. Ker tožena stranka tožniku ni vročila ne vabila na zagovor (s čimer mu je kršila pravico do zagovora) ne izredne odpovedi in je ravnala tudi v nasprotju s petim odstavkom 88. člena ZDR-1 (vročanje z objavo na oglasno desko), je sodišče prve stopnje izredno odpoved utemeljeno razveljavilo.
Razjasnjevalna oblast sodišča ni neomejena. Sodišče mora pri njenem izvajanju najprej upoštevati dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta stranki kot subjektu postopka nalaga odgovornost za uveljavljanje svojih pravic. Sodnik mora pri sojenju ravnati tako, da ne ustvarja vtisa, da je bolj naklonjen eni stranki kot drugi. Enakega varstva pravic strank v postopku ni mogoče ločeno obravnavati od pravic nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva.
ZPP člen 412. ZZZDR člen 106. ZNP člen 35, 35/1, 35/2.
sprememba odločitve o stikih - sprememba stikov - ureditev stikov - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - izročitev osebnih dokumentov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - uporaba telekomunikacijskih sredstev - otrokova korist
Razumljivo in razumno je tudi pritožnikovo pričakovanje, da ima tedaj, ko je hčer pri njem na stiku, pri sebi tudi njene osebne dokumente, vsaj tiste nujne, zlasti zdravstveno, pa tudi osebno izkaznico, saj sicer ne more ustrezno poskrbeti za njene koristi.
Stiki so lahko ne le osebni, pač pa med drugim tudi po telefonu in ni videti nobenih razumnih zadržkov, da ne bi imel pravice do izvajanja tudi takih stikov, in sicer v času, ko stikov s hčerjo nima osebno. Enako velja seveda tudi za predlagateljico. Seveda pa morata oba roditelja te stike razumno, torej ne v pretirani meri, udejanjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007459
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1. OZ člen 190. ZPP člen 12.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - obogatitveni zahtevek - delitev stroškov med etažnimi lastniki - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - najemnina za poslovne prostore - pomoč prava nevešči stranki
Kar pa zadeva skupne obratovalne stroške (stroške na skupnih delih), se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje pravni oceni sodišča prve stopnje, in sicer, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastninskim deležem (115. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ), razen če so se etažni lastniki v pogodbi o medsebojnih razmerjih glede stroškov in obveznostih, ki jih bremenijo, dogovorili za drugačen ključ (prva alineja prvega odstavka 116. člena SPZ). Glede teh stroškov torej velja, da je ključ delitve določen v zakonu oziroma v pogodbi o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov, zato mora ta ključ delitve vedno spoštovati tudi najemnik posameznega poslovnega prostora.
plačilo razlike plače - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - nezakonita odpoved - reparacija
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (in drugih načinov prenehanja delovnega razmerja) je podlaga za reparacijski zahtevek delavca do delodajalca, s katerim postane položaj delavca takšen, kot da nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Delavec pridobi pravico do naknadne vzpostavitve (odpovedanega) delovnega razmerja za nazaj skupaj z vsemi pravicami, ki iz tega razmerja izhajajo. Delavec je tako med drugim za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen do nadomestila plače, in sicer v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. To sicer praviloma res pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred učinkovanjem nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma pred podajo le-te. Vendar lahko okoliščine posameznega primera napotujejo tudi na drugačen pravni zaključek.
Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/2, 9/3, 9/3c, 13, 13/1, 14, 14/1.
Imetnik znamke ima pravni interes, da se v izreku sodbe ugotovi kršitev že zato, da je jasno, da se je kršitev dogodila. Ugotovitev je tudi pripomoček za to, da se javnost obvesti o kršitvi.
Imetnik znamke uživa varstvo ne glede na to, ali obstaja namena trgovanja pri kršitelju, za dosego varstva zadošča že uvoz ali poskus uvoza blaga.
Okoliščina, da je tožeča stranka nemara sama dala na trg blago, v državi, ki ne pripada Evropskemu gospodarskemu prostoru sicer lahko pripelje do tega, da kupec iz področja Evropskega gospodarskega prostora veljavno kupi z znamko označene izdelke. Na področje Evropskega gospodarskega prostora pa jih bo lahko uvozil le, če bo trdil in v primeru prerekanja dokazal, da je tožeča stranka sama dala na trg Evropskega gospodarskega prostora blago pod blagovno znamko ali je za to dala soglasje.
Ali so bili telefoni pristni ali ponaredki, je za varstvo pravic nepomembno. Tožeča stranka namreč uživa varstvo svojih dveh znamk ne glede na to, ali so izdelki pristni, ali ne, in tudi ne glede na to, ali so pokrovčki telefonov z odtisi (napisov) bistven ali nebistven del telefona.
Veljavno sklenjena prodajna pogodba sama po sebi ne zadostuje za to, da lahko kupec uvozi z evropsko znamko označeno blago na trg Evropskega gospodarskega prostora.
Prepoved se mora prilegati kršitvi, ne more pa se zahtevati prepoved kršitev, ki še niso bile storjene. Mogoče pa je zahtevati prepoved kršitev, ki so v ozki povezavi s kršitvijo in jih je glede na okoliščine mogoče pričakovati.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - teorija aprehenzije
V skladu s kazenskopravno teorijo (t. i. aprehenzijska teorija ali teorija aprehenzije) za prilastitev zadostuje, če oseba z odvzemom stvar dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do sedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem omogoči razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar ločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo oseba odnesla iz prostora, v katerem je bila. Glede na materialnopravno zmotno stališče, da je za ugotovitev o prilastitvi masla odločilno, ali ga je tožnica "iznesla iz proizvodnje" oziroma mimo varnostnika iz prostorov tožene stranke, je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Novela G Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP- G- Uradni list RS, št. 27-1076/2016) je v 19. členu spremenila dotedanji prvi odstavek 277. člena ZFPPIPP tako, da je treba izpodbojno tožbo vložiti v 12-ih mesecih po pravnomočnosti sklepa o začetku stečaja, pri čemer pa se spremenjena določba omenjenega člena uporablja za stečajne postopke, ki začnejo teči po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, to je po 15.4.2016 (četrti odstavek 32. člena ZFPPIPP-G). Glede na to, da se je stečajni postopek nad tožečo stranko začel pred tem datumom, to je 11.12.2015 (ko je bil tudi objavljen oklic o začetku stečaja), je bila dolžna tožeča stranka izpodbojno tožbo vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 277. člena ZFPPIPP, ki je veljal do uveljavitve novele ZFPPIPP-G).
vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev tožbe - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - neskrbnost
Nezakonita vročitev tožbe ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za zmotno ravnanje sodišča na podlagi zmotne presoje v zvezi z dejstvom vročitve tožbe.
Tudi če tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo zadevno pošiljko sprejel varnostnik, ki ne bo označil točnega datuma prejema na kuverti niti ne bo na kakršnikoli drugi način obvestil o datumu prejema pošiljke upravičene osebe za sprejem pošte, je bila dolžna pooblaščena oseba za sprejem pošte preveriti kdaj je pošiljka prispela in kako se je znašla pri toženi stranki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009699
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - opustitev delodajalca
Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca za varstvo pri delu ugotovilo oziroma zavzelo naslednja stališča, da relevantni tehnični predpisi ne podajajo posebnih zahtev za sestop delavca z višine 50 cm, da pa je pri sestopu s te višine z 10–11-kilogramskim pnevmatskim kladivom v roki povečano tveganje za varnost pri delu, da bi zaradi tega morala prvotožena stranka pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci (vključno s tožnikom) izpostavljeni,... Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tako opredeljene opustitve prvotožene stranke niso vsebinsko opredeljene, in da iz njih ni mogoče ugotoviti, kako konkretno bi morala prvotožena stranka organizirati opravilo sestopa tožnika z okvirja na njegovem delovnem mestu formar ročni ter s čim bi ga morala seznaniti oziroma ga poučiti.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - vrnitveni princip - poslovodstvo brez naročila - razpravno načelo - iura novit curia
Pri vlaganjih v tujo nepremičnino v pričakovanju pridobitve lastninske pravice na nepremičnini gre za neupravičeno pridobitev, ne pa za poslovodstvo brez naročila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007808
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 187, 630, 649, 649/1, 921, 963, 963/1, 965, 965/1.
zavarovalna pogodba - subrogacija zavarovalnice - dogovorjena zavarovalna vsota - revalorizacija - glavni izvajalec gradbenih del - gradbeni podizvajalec - naročnik del - škoda, ki jo povzroči tretja oseba - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
Znaten del pritožbe, kolikor se nanaša na vzročno zvezo, je zgolj naštevanje različnih dejstev, ki naj bi bila ugotovljena nepravilno, vendar pa brez razlogov. To pa je za dosego preizkusa pred pritožbenim sodiščem premalo.
Pri pogodbenih zavarovanjih je zavarovalna vsota omejena pogodbeno.
Ker odgovarja (glavni) izvajalec, odgovarja tudi naročnik (187. člen OZ). Drugačna razlaga bi pripeljala do tega, da bi se izvajalec del izognil svoji odgovornosti za nastalo škodo zgolj zato, ker bi sklenil pogodbo s podizvajalcem, ki bi opravljal dela, odgovornosti pa bi se potem izognil še naročnik.
Tretja oseba ni nekdo, ki (v delovnem razmerju ali po pogodbi) sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na materialnopravno stališče, da je mogoče unovčenje bančne garancije preprečiti le, kadar gre za zlorabo, kar velja tudi za razmerje med upravičencem in naročiteljem garancije. V tem razmerju mora zahteva po zadržanju izplačila garancije (kar je predmet te pravde) izkazovati takojšnje dokaze onkraj vsakega dvoma. Tako stališče je pravilno, saj namen bančne garancije tudi v razmerju med naročiteljem in upravičencem lahko izrazimo z besedami: "plačaj takoj, razpravljaj kasneje", kar pomeni, da ima (morebitno) oškodovani naročitelj garancije praviloma šele po plačilu pravico terjati povračilo plačanega zneska, če meni, da upravičenec ne bi bil smel terjati plačila ali plačila v višini unovčene garancije. Drugačno stališče, ko bi naročitelj lahko vedno v relativno dolgotrajnem in obseženem dokaznem postopku dokazoval, ali in v kakšni višini so izpolnjene obveznosti, v zvezi s katerimi je bila dana garancija, da bi preprečil unovčenje garancije, bi bilo v nasprotju z namenom zavarovanja z neodvisno bančno garancijo. Izjema je zloraba, za katero sodišče ne more nuditi pravnega varstva. V razmerju med naročiteljem in upravičencem bi bila odločitev lahko drugačna tudi v primeru, da bi obstajali dokazi, s katerimi bi bilo mogoče na hiter način onkraj vsakega dvoma ugotoviti, da je bilo delo izvedeno pravočasno in kvalitetno ter da so bile izpolnjene vse druge obveznosti po pogodbi.