Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin (ali zapisnikov o izpovedbah prič), torej takrat, ko je sodišče (tem) listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Za takšen primer pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožeča stranka sicer navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da naj bi tožena stranka ugovarjala dejstvu plačila računov neposrednim dobaviteljem, a ker se pri tem sklicuje na vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2015 in njene navedbe v tej, je jasno, da zakonski dejanski stan protispisnosti (kot je opredeljen v 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00007480
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-2, 384. KZ-1 člen 191, 191/1.
družinska skupnost - nasilje v družini - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pri uveljavljanju absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka je pritožnica spregledala določbo 384. člena ZKP. Ta predpisuje, da se pritožnik sme sklicevati na kršitev zakona iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP samo, če na kršitev ni mogel opozoriti med glavno obravnavo ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Po 2. členu ZZZDR je družina življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. ZKP, ki ga prav tako omenja pritožnica, tega pojma ne obravnava, medtem ko trajnejšo življenjsko skupnost moškega in ženske definira četrti odstavek 99. člena KZ-1, ki kot tako šteje zunajzakonsko skupnost. Družinsko skupnost kot objekt kazenskopravnega varstva po 191. členu KZ-1 je torej treba razlagati širše, kot pojem družine po ZZZDR, katere namen je varstvo koristi otrok. Vsekakor pa je pogoj družinske skupnosti izpolnjen v obravnavanem primeru, ko je vendarle zakonska zveza med obtožencem in oškodovanko, tudi ob dejanju z dne 18. 4. 2014, še trajala (razvezala sta se oktobra 2014), oškodovanka pa pred tem datumom skupnega domovanja ni zapustila po svoji volji, ampak se je s posredovanjem centra za socialno delo pred obtoženčevim nasiljem zatekla v Materinski dom.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - prodaja stanovanja - izpraznitev nepremičnin - slabe ekonomsko socialne razmere
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, se s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Izdaja takega sklepa je obvezna, socialne razmere dolžnika pri tem niso pomembne.
SPZ člen 107, 107/1, 108, 108/1. ZPP člen 44, 44/3, 394, 394-10.
predlog za obnovo postopka - solastnina - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - rok za odgovor na predlog - prepozna sprememba vrednosti spornega predmeta
Zgolj pogodba, ki vsebuje natančen opis fizične delitve in izrecen dogovor o izključni lastninski pravici na določenem posebnem delu nepremičnine, materialnopravno pomeni pogodbo o delitvi stavbe na posamezne dele in o prenosu lastninske pravice.
dolžnost staršev preživljati otroka - sporazum o preživnini - sporazum v obliki notarskega zapisa - izvršilni naslov - določitev višine preživnine - zmožnosti preživninskega upravičenca - otroški dodatek - prejemek iz naslova botrstva
Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.
Starši so prvi dolžni preživljati svoje otroke in poskrbeti za njihovo zdravo rast in razvoj (102. in 103. člen ZZZDR). Botrstvo ni namenjeno razbremenjevanju te dolžnosti staršev in zmanjševanju njihovega preživninskega bremena, pač pa zmanjševanju socialne izključenosti otrok zaradi revščine.
Z ukrepom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se storilcu ne odvzema znanje vožnje, temveč upravičenje do udeležbe v cestnem prometu zaradi zlorabe zaupanja, ki mu je bilo izkazano z izdajo vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje kot listina res služi kot dokazilo o tem, da je storilec pridobil določena znanja in veščine, potrebne za varno udeležbo z vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, vendar pa vozniško dovoljenje ni zgolj listina, temveč tudi upravičenje do udeležbe v cestnem prometu in ravno odvzem tega upravičenja je bistveni del ukrepa izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Ne glede na to, da je dolžnica trdila, da je verjela vrednosti nepremičnine po oceni GURS (21.450,00 EUR), čeprav se je v prodaji izkazalo, da je bila prodana le za 2.975,00 EUR, kar torej predstavlja njeno dejansko vrednost (za višji znesek je ni bil pripravljen kupiti nihče), pa ni mogoče trditi, da zgolj to predstavlja tako premoženjsko stanje, da sklenitev nove posojilne pogodbe ne bi predstavljala nesorazmernega zadolževanja. Njen mesečni dohodek ni bil bistveno nad minimalnim, zato ni jasno, kako bi dolžnica lahko računala na to, da bo sposobna posojilo vrniti. Pomembno pa je tudi dejstvo, da dolžnica sama ni storila prav ničesar za izpolnitev obveznosti. Kar je bilo poplačanega, je bilo skozi izvršilni postopek, izterjava stalnih prejemkov v postopku osebnega stečaja pa prav tako ni prostovoljno plačilo oziroma prizadevanje za vsaj delno poplačilo upnikov. Njeno ravnanje pred uvedbo postopka osebnega stečaja torej ni bilo ne vestno ne skrbno: obveznosti bi lahko vsaj delno poplačevala, pa v tej smeri ni storila ničesar.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00008034
ZP-1 člen 67, 67/1-3, 67/2, 202d, 202d/2. ZUP člen 89, 89/2. ZKP člen 89.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev pooblaščencu - pooblaščenec za prejemanje pisanj - vročitev družinskemu članu - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialnopravni rok
Določba drugega odstavka 89. člena ZUP ne zahteva izrecno izkazovanje pooblaščenca za vročitve s pisnim pooblastilom. Pri tej vrsti vročanja gre običajno za vročanje članom skupnega gospodinjstva, v katerem prebiva tudi storilec in je ob normalnih družinskih odnosih in razmerah pričakovati, da je naslovnik (vsaj konkludentno) izrazil voljo, da se lahko pisanja, ki so naslovljena nanj in bi jih moral prevzeti osebno, lahko vročajo tudi njegovim družinskim članom kot pooblaščencem za vročitve. Ob dejstvu, da je pooblaščenka za vročitve storilčeva mati in da v predmetni zadevi ni udeležena kot stranka z nasprotnim interesom, po prepričanju pritožbenega sodišča vročevalec ni imel razloga za pomisleke o tem, ali je M. E., kot storilčeva mati, pooblaščena za prevzem dokumenta, naslovljenega na storilca. Povsem logično in življenjsko sprejemljivo je zato sklepanje, da mati naslovnika lahko šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj, ne glede na to, ali o tem obstaja pisno ali izrecno ustno pooblastilo. Ob drugačni razlagi bi namreč popolnoma razvrednotili pomen določbe drugega odstavka 89. člen ZUP, saj bi vročevalec moral vsakič izrecno zahtevati, da pooblaščenec za vročitve svoje upravičenje za prevzem pošiljke izkaže s pisnim pooblastilom. Tako postopanje vročevalca pa bi bilo v izrecnem nasprotju s sedaj veljavno določbo drugega odstavka 89. člena ZUP, ki zahteva zgolj to, da pooblaščenec zgolj podpiše izjavo o obstoju pooblastila
Napačno je pritožničino stališče, da je z uveljavitvijo ZZad ex lege pridobila lastninsko pravico na sporni nepremičnini. Določbi prvega in drugega odstavka 74. člena ZZad sta ob prehodu iz sistema družbene lastnine v klasična lastninsko pravna razmerja kot kriterij pridobitve lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih določili odplačnost pridobitve. Kmetijska zemljišča v družbeni lastnini so z uveljavitvijo ZZad (lahko) prešla v zadružno premoženje le, če so bila pridobljena odplačno. V nasprotnem primeru (tako je bilo v tej zadevi) so postala last Republike Slovenije in se prenesla na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Dejstvo, da RS ni poskrbela za prenos kmetijskih zemljišč na Sklad niti ni za to poskrbel sam Sklad, ne posega v lastninska upravičenja, ki jih je država pridobila na kmetijskih zemljiščih že z uveljavitvijo zakona. Prenos na Sklad oziroma zemljiškoknjižni vpisi v primeru, ko pride do prenosa lastninske pravice že z zakonom, nimajo konstitutivnega učinka. Pasivnost Republike Slovenije pri uveljavljanju njenih lastninskih upravičenj na sporni nepremičnini zato ne more biti dokaz, da lastnica nepremičnin ni ona, temveč tožnica.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 328. člena ZPP, saj je popravilo očitno pisno napako pri zapisu datuma začetka teka zakonskih zamudnih obresti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00008071
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8, 44.
izvršitev stranske sankcije - kazenske točke v cestnem prometu - zastaranje izvršitve sankcije - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je nedopustna izvršitev sankcije za prvi prekršek, za katerega je storilcu bila izrečena stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu, ki ga je storil 7. 11. 2015. Stranska sankcija kazenskih točk se namreč izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in ker je ta vpis po podatkih iz izpisa iz evidence kazenskih točk bil izvršen 22. 12. 2015, ni mogoče govoriti o zastaranju izvršitve te sankcije. Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 pa ne predstavlja izvršitve sankcije, temveč izrek ukrepa, ki je posledica doseženih 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Iz osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki določa, da vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, sodišče namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, jasno izhaja, da gre za ekvivalentno sankcijo oziroma ukrep, ki je posledica doseženega števila 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pri čemer pa je sodišče dolžno izreči tisti ukrep oziroma sankcijo, ki ustreza dejanskemu stanju glede imetništva vozniškega dovoljenja.
Naziranje, za kakršnega se zavzema zagovornica, bi namreč omogočalo zlorabe pravice in izigravanje instituta prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, takšno ravnanje pa je sodišče dolžno preprečiti, kar je v obravnavani zadevi na ustrezen način tudi storilo.
poenostavljena prisilna poravnava - potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - ožje povezane osebe - zloraba postopka prisilne poravnave
Četudi določba prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP povezanim družbam izrecno ne prepoveduje glasovati, pa ni mogoče obiti določbe četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, kjer je izrecno navedeno, da o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.
Smisel zakonske ureditve, po kateri o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe (ali položaj ožje povezane osebe), je v tem, da se prepreči morebitne zlorabe, ki bi izvirale od z dolžnikom povezanih oseb.
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 221f, 221f/6, 221f/6-1, 221g, 221g/1.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - rok za vložitev zahteve - predpostavke za vodenje postopka - procesna skrbnost
Čeprav ima izpodbijani sklep za pritožnika neugodne posledice, ni utemeljeno njegovo pričakovanje v zvezi odločitvijo sodišča glede posodobljenega seznama terjatev. Določba 1. točke šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, je povsem jasna. Takšna (stroga) zakonska določila terjajo od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost. V postopkih zaradi insolventnosti to velja še toliko bolj, ker v teh postopkih ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Če ima dolžnik resen interes za določen postopek, mora pravočasno in skrbno preveriti, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje tega postopka, saj to od njega terja procesna skrbnost. Ni zakonske podlage za to, da bi sodišče v konkretnem primeru ugotavljalo, zakaj dolžnik ni pravočasno predlagal potrditve poenostavljene prisilne poravnave, razlogi zakaj tega ni storil, pa ne vplivajo na pravilnost za odločitev v zadevi edino pomembne ugotovitve - da ta ni bila vložena v zakonu predpisanem roku.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - padec na gradbišču - nesrečno naključje - soprispevek oškodovanca
Sodišče druge stopnje v konkretnem primeru v zdrsu in padcu zavarovanca toženke, ki je bil sicer naravni vzrok za tožnikovo poškodbo, ne vidi protipravnosti. Povsem običajno in izkustveno sprejemljivo je, da osebi, ki prenaša deske po klancu navzdol (bodisi po osvetljenem bodisi po neosvetljenem predelu), spodrsne in pade. Temu se tudi ob običajni skrbnosti, ki se v konkretnem primeru zahteva od zavarovanca toženke, pri prenašanju desk po klancu ni mogoče vedno izogniti. Gre za nesrečno naključje, zaradi katerega je v tem primeru nastala škoda tožniku.
ZPP člen 7, 180, 212, 285, 354, 354/1. OZ člen 131.
razpravno načelo - trditvena in dokazna podlaga - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pomanjkljiva trditvena podlaga - odškodnina za strah - intenziteta in trajanje strahu
Zaradi povezanosti pravil o trditvenem in dokaznem bremenu je v sodni praksi ustaljena razlaga, da je dokazovanje vezano na trditveno podlago, zato se v postopku dokazovanja ne morejo nadomeščati pomanjkljivosti trditvene podlage. Če sodišče prve stopnje to pravilo krši, se v postopku pred sodiščem druge stopnje kršitev sanira tako, da se tak dokazni presežek ne upošteva kot dejanska podlaga sodbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00008036
ZPrCP člen 107, 107/12.
odklon strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - opozorilna dolžnost
Vsak udeleženec v cestnem prometu mora namreč slediti odredbi poslujočega policista v zvezi s preizkusom psihofizičnih sposobnosti. S tem je seznanjen že po opravljenem teoretičnem preizkusu znanja cestnoprometnih predpisov. O tem, kakšne so posledice v primeru odklona odrejenega preizkusa, pa poslujoči policist ni dolžan posameznega udeleženca v cestnem prometu niti opozarjati, saj se namreč domneva, da voznik z opravljenim vozniškim izpitom dobro pozna tudi določbe ZPrCP tudi v tem delu, čeprav je obravnavani primer pokazal, da je policistka obdolženca tudi v tem delu ustrezno seznanila s posledicami. Zato ni bilo potrebno nobeno prepričevanje policista, naj preizkušanec preizkus oziroma odrejen strokovni pregled opravi, temveč je dovolj, da je odredba o opravi strokovnega pregleda jasna in nedvoumna, kar je v obravnavanem primeru, kot je potrdil tudi obdolženec v svojem zagovoru in kot sedaj priznava tudi pritožba, tudi bila.
Ko pa po jasni odredbi preizkušanec izrazi svojo voljo, torej odkloni odrejen strokovni pregled in, kot je obravnavani postopek še pokazal, celo podpiše zapisnik o prepoznavi, pa je v takem primeru postopek preizkusa psihofizičnih sposobnosti zaključen in zato tudi "obotavljanje", kot pritožba poimenuje naknadni pristanek obdolženca, da po posvetu z materjo in znancem, strokovni pregled tudi opravi, ne more biti relevanten razlog, da bi se postopek preizkusa znova odpiral, saj za kaj takega tudi ni zakonske podlage v določbah člena 107 ZPrCP.
Zato bi obdolženec v konkretnem primeru moral ravnati po odredbi poslujoče policistke in opraviti strokovni pregled tako, kot mu nalaga določba desetega odstavka člena 107 ZPrCP, kajti postopek preizkusa njegovih psihofizičnih sposobnosti je bil zaključen takrat, ko so bila v zapisnik o prepoznavi vnesena vsa dejstva in izjave, ki izhajajo iz tam zapisanih rubrik, obdolženec pa je takšen zapisnik celo podpisal, kar ni bilo sporno že pred prvostopnim sodiščem.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odškodninska terjatev
Pomembno je, ali za konkretno terjatev učinkuje odpust obveznosti - če ne učinkuje, dolžnik nima pravne koristi od odpusta obveznosti.
Osnovno pravilo je, da odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve, razen na točno določene. Torej gre za izjeme, ki jih je treba ozko uporabljati in tudi tolmačiti, nikakor pa jih ni dopustno širiti na primere izven točno določenih.
Ker gre za izjemo od temeljnega pravila, da se odpustijo vse obveznosti, nastale do začetka postopka osebnega stečaja, dolžniku ni mogoče očitati, da škoda, prisojena v odškodninskem postopku, izvira iz istega historičnega dogodka, ki je predstavljal kaznivo dejanje, in nato zaključiti, da obveznost do edinega upnika ne bo odpuščena.
Za povrnitev škode vsekakor gre, vendar pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s tem, ali je bila povzročena namenoma ali zaradi hude malomarnosti.
pravilnost vročitve - fikcija vročitve - nedovoljene pritožbene novote - pravilna uporaba pogodbenega materialnega prava - razlaga jasnih pogodbenih določil - skupni namen pogodbenikov
Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba vsako pogodbo razumeti tako kot se glasi (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Njena razlaga v smislu temeljnih načel obligacijskega prava in poseganja v sfero dejanskega stanja z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ) ni potrebna, kadar gre za jasne pogodbene določbe.
URS člen 34, 35. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 19, 19/1. ZKP člen 18, 18/2.
nedovoljen dokaz - izločitev nedovoljenega dokaza - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - načelo sorazmernosti - strogi test sorazmernosti - nujnost ukrepa - dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe - neupravičeno zvočno snemanje
Oškodovanec je s prikritim zvočnim snemanjem zasledoval legitimni cilj, to je varstvo tako svoje pravice kot pravice svojih otrok do osebne varnosti in dostojanstva, ki jo zagotavlja Ustava v 34. členu ter varstvo svojih otrok pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, kar je varovano v 19. členu Konvencije o otrokovih pravicah.
združitev postopka - odločanje v enotnem postopku ali v ločenih postopkih
Po določbi osmega odstavka 32. člena ZKP o združitvi postopka sicer res odloča sodišče, ki je pristojno za enoten postopek, a sta pri sklicevanju na to določbo sodišče prve stopnje, prav tako pa tudi pritožnik, spregledala predhodno določbo, torej določbo sedmega odstavka 32. člena ZKP. Ta predpisuje, da lahko sodišče odloči, naj se izvede enoten postopek in izda ena sama sodba, če pred istim sodiščem tečejo ločeno postopki zoper isto osebo za več kaznivih dejanj ali zoper več oseb za isto kaznivo dejanje. Z jezikovno razlago citiranega zakonskega določila gre torej ugotoviti, da procesni postopkovnik v citiranem zakonskem določilu dopušča izvedbo enotnega postopka oziroma združitev kazenskih postopkov le v primeru, če tečejo ločeno postopki pred "istim sodiščem".