izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - predmet izvršbe - etažna lastnina - solastniški delež na nepremičnini
Vse dokler ni vzpostavljena in v zemljiško knjigo vpisana etažna lastnina, je predmet prodaje v izvršilnem postopku solastninski delež te nepremičnine. Solastninski delež pa je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere prostore obsega.
oškodovanje tujih pravic - solidarni dolžnik - kazenska odgovornost
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je obdolženec tekom izvršilnega postopka razpolagal s svojim nepremičnim premoženjem in ga odtujil ter da drugega premoženja, na katerega bi bilo možno poseči z izvršbo nima. Napačen pa je zaključek prvostopenjskega sodišča, da preprečitev izvršbe v konkretnem primeru ni odvisna zgolj od ravnanja obdolženca, temveč tudi od ravnanja in premoženja drugega solidarnega dolžnika. Pritožnik pravilno zatrjuje, da okoliščina, da je v izvršilnem postopku nastopal kot solidarni dolžnik B. B., ne more izključiti kazenske odgovornosti obdolženca.
ZFPPIPP člen 126, 126/2, 403, 404, 406, 406/4, 407, 407/4. ZPP člen 343, 343/4.
sklep o odpustu obveznosti - pritožba zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stečajni upravitelj - ugovor proti odpustu obveznosti - opustitev vložitve ugovora - odločanje o ugovoru
Če upravitelj ni vložil ugovora proti odpustu obveznosti, nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o odpustu obveznosti.
Sodišče ni upravičeno brez vloženega ugovora odločiti o ustavitvi postopka odpusta obveznosti. Predlog za odpust obveznosti lahko sodišče po poteku preizkusnega obdobja zavrne brez vloženega ugovora le v primeru, če obstaja pri dolžniku ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
odločanje o pravdnih stroških - nagrada odvetnika - prvi narok za glavno obravnavo - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih
Neutemeljena je pritožba v delu, kjer pritožnica zahteva plačilo za porabljen čas med zastopanjem na narokih. Do povračila tega stroška je odvetnik upravičen le, če narok traja več kot eno uro (prvi odstavek 6. člena OT). Iz podatkov spisa pa izhaja, da niti narok z dne 10. 2. 2017 niti narok z dne 4. 4. 2017 ni trajal več kot eno uro.
razrešitev upravitelja - na predlog dolžnika - razlog za razrešitev upravitelja
Dolžnik nima zahtevka za razrešitev upravitelja na podlagi prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja tudi ne more biti razlog za njegovo razrešitev, saj je njihovo pravilnost oziroma zakonitost mogoče preizkusiti z ustreznimi pravnimi sredstvi, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
KZ-1 člen 228. ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/2-3.
postopek prisilne poravnave - prisilna poravnava - prevzem obveznosti - redno poslovanje družbe - insolventnost - varstvo upnikov - enako obravnavanje upnikov - poslovna goljufija
Postopek prisilne poravnave je namenjen varstvu upnikov in ne njihovemu oškodovanju. Dolžnik namreč zaradi insolventnosti ne more izpolniti vseh zapadlih terjatev, prisilna poravnava pa omogoči, da so upniki obravnavani enako in se na ta način prepreči morebitno privilegirano obravnavanje posameznega ali več posameznih upnikov ter s tem istočasno prikrajšanje ostalih upnikov. Ker je sporni račun zapadel v plačilo po začetku postopka prisilne poravnave, nikoli ne bo poravnan v celoti, temveč bo po določilih ZFPPIPP (po večinski volji upnikov) poplačan le v znesku, ki ustreza sprejeti prisilni poravnavi.
Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP izrecno določa, da lahko subjekt ne glede na (in)solventnost prevzema obveznosti, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Po 3. točki drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP so takšne obveznosti tudi tiste, ki so namenjene tekoči dobavi blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014811
KZ-1 člen 7, 7/1, 113, 175, 175/1, 175/3. ZKP člen 354, 354/2.
zloraba prostitucije - trgovina z ljudmi - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba pravne kvalifikacije - časovna veljavnost kazenskega zakona - trajajoče kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja
V konkretni zadevi je obtožnica obtožencem očitala storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, v tem opisu pa so bili že vsebovani tudi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je samo poseglo v opis dejanja, nato pa ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, obtožencev ni obsodilo za dejanje, ki ni bilo zaobseženo z obtožbo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, pri čemer gre za kontinuirano izvrševanje, ki predstavlja utečen in donosen posel ter za vodenje in nadziranje izvrševanja prostitucije oziroma, da zakonski znak "zaradi izkoriščanja" pomeni, da ima storilec korist od prostituiranja in prejema denar.
Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenega stališča, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja bistven zaslužek deklet.
Kaznivo dejanje zlorabe prostitucije je trajajoče in tudi kolektivno kaznivo dejanje, ki sta, po ustaljenih stališčih kazenskopravne teorije in sodne prakse, dokončani takrat, ko protipravno stanje preneha, oziroma, ko je storjeno zadnje dejanje. Posledično je, če se je dejanje začelo v veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, potrebno uporabiti nov zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da imata določbi 113. člena KZ-1 in 175. člena KZ-1 vsebinsko podoben zakonski znak, prva "zaradi izkoriščanja prostitucije", druga "zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe". Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi opis dejanja dopolnjuje z zahtevo, da se z osebo na določen način razpolaga ali se jo novači, menjava, prenaša nadzor nad njo ali pri teh dejanjih posreduje. To kaznivo dejanje torej določa dodaten zakonski znak, vendar si tudi "izkoriščanja zaradi sodelovanja pri prostituciji", kot zakonskega znaka iz 175. člena KZ-1, ni mogoče zamisliti brez vsaj minimalne podrejenosti oškodovanke, ki izvaja prostitucijo, storilcu, ki zaradi izkoriščanja pri tem sodeluje, s tem pa storilec v določeni meri tudi razpolaga z oškodovanko. Razmejitev med tema dvema kaznivima dejanjema je torej odvisna od vprašanja, ali je storilec pri izvrševanju kaznivega dejanja zlorabe prostitucije z oškodovanko razpolagal na takšen način, da njegovo ravnanje že izpolnjuje objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kar pa je odvisno od dejanskih ugotovitev v vsaki posamični obravnavani zadevi.
V razlogih sodbe izpostavljene okoliščine utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ekonomsko socialni položaj deklet v matičnih državah ter intenziteta posegov v njihove osebnostne pravice nista bili takšni, da bi bilo mogoče protipravno ravnanje obtožencev opredeliti kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
S tem, ko sta bančna uslužbenca zgolj opravila primerjavo osebe na fotografiji z osebo, ki je bila pred njima, preverila podpis in iz dokumenta prepisala potrebne podatke, A. A. pa je o dvigu denarja obvestil pooblaščenko za pranje denarja, nista ravnala dovolj skrbno oziroma vse to za razbremenitev krivde ne zadošča; uslužbenca tožene stranke bi morala tudi preveriti, ali je dokument, na podlagi katerega sta ugotavljala istovetnost stranke, sploh uradni osebni dokument, saj če ta pogoj ni izpolnjen, tudi o ugotavljanju istovetnosti stranke (ker ni objektivnega, verodostojnega vira za primerjavo) ni mogoče govoriti.
spor o pristojnosti - zadruga - pravna oseba - gospodarski spor
V konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa zadruga (in ne društvo, kot to zmotno navaja okrožno sodišče v predlogu za rešitev spora o pristojnosti), tožena stranka pa kot gospodarska družba. Tako tožeča, kot tožena stranka sta torej osebi, ki sta izrecno navedeni v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. To pomeni, da je obravnavani spor gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče.
ZFPPIPP člen 47, 315, 443, 443/1, 443/2, 443/4. ZGD-1 člen 503, 503/2, 503/3, 504, 505, 505-8, 523, 523/3, 526, 526/2.
bilanca stanja - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - dokazila o premoženjskem stanju - odškodninska odgovornost poslovodje družbe - premoženje v obliki terjatve - odškodninska terjatev - terjatve zoper poslovodjo - presoja obstoja terjatve - materialnopravne predpostavke
Da bi se stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko izvedel, mora biti premoženje znano do te mere, da ga je mogoče v stečajnem postopku unovčiti.
Preprost test unovčljivosti premoženja, kot ga je na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 2013 opredelil pritožnik pokaže, da navedeno premoženje ni do te mere individualizirano, da bi ga bilo mogoče unovčiti brez podatka o dejanski in pravni podlagi v predmetni bilanci izkazanih sredstev in predložitvi dokazov zanje. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj zgolj z bilanco stanja ni specificiral oz. konkretiziral premoženja, niti izkazal premoženja, nad katerim bi bilo mogoče voditi stečajni postopek. V predlogu navedeni računovodski podatki o vrsti in vrednosti premoženja, kriteriju opredeljenosti premoženja v smislu četrtega odstavka 443. člena ZFPPIPP ne zadostijo.
Vložitev tožbe družbenika za povračilo škode družbi, vložena zoper njenega poslovodjo po tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 503. člena ZGD-1 terja izpolnitev materialnopravnih predpostavk za utemeljenost takega tožbenega zahtevka in sicer, da je družbenik prej brez uspeha zahteval izpolnitev odškodninske obveznosti poslovodje in vsaj ena od sledečih predpostavk: da je skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi take tožbe, pa ga ni sprejela, ali da je skupščina sicer sprejela tak sklep, pa ni imenovala zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to potrebno ali, če je skupščina sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe. Tudi tovrstni sklepi morajo biti v primeru eno osebne družbe vpisani v knjigo sklepov in se njihov obstoj le zato, ker naj bi odškodninski zahtevek v svojem imenu in za račun družbe uveljavljal edini družbenik (in s tem izkazal tudi voljo družbe) ne domneva.
Sodišče druge stopnje ni spregledalo, da literatura (mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Ljubljana, GV založba 2004, stran 1049) sicer navaja, da se tretji odstavek 498. člena ZKP nanaša zgolj na obvezen odvzem predmetov, ne pa tudi na fakultativnega. Vendar pa pritožbeno sodišče upoštevaje jezikovno razlago prvega odstavka 498. člena ZKP, ki zajema tako fakultativni (predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo vzeti) kot tudi obvezen odvzem predmetov (predmeti, ki se po kazenskem zakonu morajo vzeti), ugotavlja, da je podlaga za odvzem predmetov, ki se smejo odvzeti, določena v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 498. člena ZKP.
Pritožbena trditev, da vrednost spornih premičnin ne presega 1,00 EUR, je očitno neresna. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo v tožbi navedeno vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 44. člena ZPP). Tej vrednosti toženec v odgovoru na tožbo ni obrazloženo nasprotoval. Njegova posplošena trditev, da so zahtevani predmeti "praktično v celoti amortizirani", ni zadoščala za oceno, da je tožnica v tožbi navedla očitno previsoko vrednost, kar bi pomenilo, da se mora sodišče samo prepričati o pravilnosti navedene vrednosti.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - materialna ogroženost - lastništvo na nepremičninah - določanje vrednosti nepremičnin - ocena vrednosti premoženja - predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker je institut oprostitve plačila sodnih taks namenjen le osebam, ki so materialno ogrožene, tega pa za tožnico ni mogoče reči, pogoj za oprostitev plačila sodne takse, ki znaša 513,00 EUR, ni izpolnjen. Pritožnica že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej predlagala možnosti obročnega plačila ali odložitve plačila, kar bi ji lahko olajšalo položaj v primeru nelikvidnih sredstev, do te možnosti pa se tudi v pritožbi ne opredeli. Zato pritožbeno sodišče njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse v tej smeri ni presojalo, saj je vezano na pritožbene razloge pritožnice.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - upravnik večstanovanjske stavbe - plačilo stroškov obratovanja - poraba toplote po površini stanovanja - dejanska poraba toplote - način delitve in obračuna stroškov - pravilnik - delilnik stroškov toplotne energije
V primeru, ko porabniškega deleža posameznega dela stavbe po krivdi lastnika ni mogoče ugotoviti s pomočjo podatkov razdelilnikov, se porabniški delež ogrevanja določi tako, da se delež ogrevalne površine pomnoži z izravnalnim faktorjem 1,6. S tako ureditvijo je določen način delitve in obračuna v primeru, ko je po krivdi lastnika (odsotnost privolitve lastnika za vstop v stanovanje) onemogočen vstop v stanovanje zaradi montaže toplotnih delilnikov oziroma odčitavanje. Tožeča stranka je stroške ogrevanja obračunala na podlagi ogrevalne površine v skladu s Pravilnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00007702
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 7, 105a, 212. URS člen 22, 23.
delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - obročno plačilo sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nemožnost unovčitve premoženja - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nedovoljene pritožbene novote - pravica do sodnega varstva - začetek teka roka za plačilo sodne takse - zaprt transakcijski račun - bilančna izguba - opredmetena osnovna sredstva - plačilo takse kot procesna predpostavka
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo tožbe sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja teh ustavnih pravic in ne za njihovo omejitev oziroma kršitev.
Tudi v primerih, ko je predlog za taksno oprostitev podan hkrati s tožbo, izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Skladno z določili ZST-1 lahko rok za plačilo sodne takse za tožbo prične teči šele po pravnomočnosti odločitve, da je stranka dolžna plačati sodno takso.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00008317
ZPP člen 192, 207, 207/2, 339, 339/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11. URS člen 26. ZRPPB člen 265.
prekinitev postopka - odškodninska odgovornost - odškodnina - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - imetnik podrejenih obveznic - imetnik kvalificiranih pravic - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - neskladje z ustavo - ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe - učinki ustavne odločbe - odločba o izrednih ukrepih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava protiustavnosti
Ustavno sodišče, ki je z odločbo U-I 295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 v neskladju z Ustavo, je hkrati odločilo, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi navedenega člena prekinejo (4. točka izreka).
V predmetni zadevi je bila tožba vložena po sprejemu in objavi ustavne odločbe, zato je postopek prekinjen z dnem vložitve tožbe. Sodišče prve stopnje je izpodbijane sklepe izdalo med prekinitvijo postopka, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014133
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/1, 502c, 502c/1. KZ-1 člen 74, 75, 75/1, 75/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - izrek sodbe - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - odvzem nadomestnega premoženja - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Če sodišče obdolžencu ali drugemu prejemniku koristi odvzame t. i. nadomestno premoženje, mora v izreku sodne odločbe, poleg višine odvzete premoženjske koristi opredeliti tudi vrsto in obseg premoženja, ki je predmet odvzema. Tako oblikovana odločba o odvzemu pridobljene premoženjske koristi z odvzemom nadomestnega premoženja in obrazložitev takšne presoje sta nujni, ne le iz razloga, ker sodišče s tem načinom odvzema občutno poseže v obdolženčevo (ali prejemnikovo) ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), temveč predvsem zaradi njegove ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), ki pa je lahko učinkovita le, če je obdolženec (ali prejemnik koristi) določno seznanjen s podatki, koliko znaša odvzeta premoženjska korist, katero nadomestno premoženje mu je bilo odvzeto in v kolikšnem obsegu ter z razlogi sodišča za sprejem takšne odločitve.
Sodišče prve stopnje pridobljene premoženjske koristi obtožencu ni odvzelo z odvzemom njegovega premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Posledično za vzdrževanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi na tem premoženju ni več podlage.
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Za odločitev o stroških bistveno, da do umika predloga proti nasprotnemu udeležencu ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka z njegove strani, zato ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe (predloga), določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog - vložitev ustavne pritožbe - vezanost na izvršilni naslov - odlog izvršbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - nenadomestljiva škoda
Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku, pa izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati. Izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo.