OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0058654
OZ člen 316, 316-5, 319, 319/1, 347, 347/1, 348, 348/3. ZZZDR člen 128.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska terjatev - odpoved pravici do preživnine - zmotna uporaba materialnega prava - odpust dolga - zapadli zneski preživnine - razlika med pravico in terjatvijo - zastaranje pravice - zastaranje terjatve - pravica do preživljanja - pobot - prenehanje obveznosti
Vnaprejšnja odpoved uveljavljanju pravice do preživnine (to je v bodoče zapadlim zneskom preživnine) ni pravno veljavna, medtem ko je odpoved že zapadlim zneskom iz naslova pravice do preživnine dopustna.
V nasprotju z institutom pobota pri zakonski ureditvi odpusta dolga ni izrecno navedeno, da terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne bi mogla prenehati na tak način.
razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - stiki pod nadzorom - izvajalec stikov pod nadzorom
Kadar so določeni stiki pod nadzorom, mora sodišče konkretno odločiti, kdo je pristojen za izvajanje takšnih stikov.
Da lahko sodišče o času in načinu izvrševanja stikov odloči tako, da jih bo mogoče izvajati, mora na ustrezen način že v sodni postopek pritegniti tistega, ki bo izvajal stike pod nadzorom, najpogosteje je to pristojni center za socialno delo.
upravnik – aktivna legitimacija upravnika – delitev družbe – deklaratornost vpisa upravnika v register – zakoniti zastopnik etažnih lastnikov – rezervni sklad – plačevanje sredstev v rezervni sklad – pooblastilo na podlagi zakona – pogodba o upravljanju
Sklenitev aneksa oziroma nove pogodbe o upravljanju ni bila potrebna zato, da bi lahko upravnik upravljal z rezervnim skladom, pa čeprav s pogodbo o upravljanju iz leta 2000 ni bil pooblaščen za zastopanje in upravljanje z rezervnim skladom, saj že iz zakona izhaja, da je upravnik dolžan upravljati z rezervnim skladom in v primeru neplačil poskrbeti tudi za izterjavo prispevkov etažnih lastnikov v rezervni sklad.
OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 154, 154/4, 165, 179, 299, 299/2, 374, 378.
solidarna odgovornost – škoda pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – škoda tretje osebe – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – materialna škoda – stroški zdravljenja – potni stroški – zamudne obresti
Za tožnici nastalo škodo, ki je nastala zaradi nenadnega zaviranja dveh upravljavcev nevarnih stvari – osebnega vozila in za njim vozečega avtobusa, v katerem se je tožnica kot potnica vozila – upravljavca vozil odgovarjata solidarno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083195
OZ člen 82, 82/2, 332, 619, 648, 766, 787. ZPP člen 228, 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. ZIZ člen 62.
razlaga pogodbe – iskanje skupnega namena pogodbenikov – sporno pogodbeno določilo – nejasno pogodbeno določilo – popravni sklep – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi če je sodišče prve stopnje zapisano pogodbeno določilo štelo za jasno, bi moralo ugotavljati skupni namen pogodbenikov ob sklenitvi pogodbe. Uporabo 2. odstavka 82. člena OZ bi lahko opustilo samo v primeru nespornosti pogodbenih določil.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
ZD člen 46, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/3, 213/4.
vračunanje daril – spor o dejstvih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - neupravičena pridobitev - lex specialis - davčni predpisi - samostojna upravna zadeva - matično področje - davčni postopek – upravnopravna zadeva
Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka je ena izmed pojavnih oblik neupravičene pridobitve, ki jo kot lex specialis v razmerju do Obligacijskega zakonika posebej urejajo davčni predpisi, v konkretnem primeru ZDavP-2, kot splošni institut davčnega prava, torej kot samostojno upravno zadevo. Odločanje o tem je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek. Ker je tožeča stranka vtoževala vračilo davka, kar kot obliko neupravičene obogatitve specialno ureja davčni predpis in za odločanje v tovrstnih zadevah določa pristojnost davčnih organov, ne gre za civilnopravno razmerje po 1. členu ZPP.
OZ člen 619, 622, 642, 642/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – nadzor izvrševanja posla – pravica naročnika – pravica do nadzora – obveznosti naročnika – določitev plačila in izplačilo
Res ima naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti (622. člen OZ), vendar v konkretnem primeru iz ugotovitev sodišča prve stopnje (niti iz toženčevih navedb) ne izhaja niti da bi to ustrezalo naravi posla niti da bi bilo to tožencu onemogočeno.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda - stabilizacija škode - zavedanje o škodi - obseg in višina škode - potrebno strokovno znanje - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode
Tožeča stranka bi morala zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja oz. plačilo denarnega zneska, s katerim bi sama vzpostavila prejšnje stanje na svojem objektu, čim je ugotovila, da bo zaradi nevzdrževanja toženkine hiše nastala škoda tudi na hiši tožeče stranke. To pa je postalo jasno, ko je končala zima 2005/2006. Ker je tožeča stranka tožbo vložila šele 27.5.2009, jo je vložila šele po izteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti
Zgolj uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti tožniku, ki v pravdi nima pooblaščenca, ni razlog za prekinitev postopka tudi ob smiselni uporabi določbe 205. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083204
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 299. ZOR člen 324.
nadomestilo za izgubljeno korist – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine – višina nadomestila za izgubljeno korist – upravljanje premoženja – zamudne obresti
Pri ugotavljanju koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel z upravljanjem nepremičnine, je treba upoštevati konkretno nepremičnino in po toženi stranki zatrjevane stroške, ki bi bremenili lastnika, če bi z njo upravljal.
povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – popolna odškodnina – zmanjšanje odškodnine – degenerativne spremembe – eggshell scull doktrina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strganje rotatorne manšete
Odgovorna oseba (oz. tisti, ki zanjo odgovarja – v našem primeru zavarovalnica iz naslova obveznega zavarovanja v prometu), mora oškodovanca sprejeti takšnega, kot je, četudi je njegova škoda zaradi njegovega predhodnega zdravstvenega stanja večja od povprečne; poškodovalec ne more računati na povprečno zdravega človeka. Ne bi bilo prav, da bi tožnik dobil manjšo odškodnino, kot pa realno znaša njegova škoda, posledica nesreče, saj se ni izpostavljal nobenemu posebnemu tveganju, od katerega bi ga bile utemeljeno odvračale njegove zdravstvene težave (zatrjevan izražen kalcinirajoči tendinitis in degenerativne spremembe na ledveni hrbtenici); vozil se je s kolesom. Zato je prav, da sodišče tega ni upoštevalo v smeri kakršnegakoli zmanjšanja odškodnine.
SPZ člen 9, 66, 66/1, 107, 107/1. Zakon o lastnini na delu stavb člen 6.
najemna pogodba – izročitev daljinskih ključev – pridobitev lastninske pravice – kupoprodajna pogodba – ničnost kupoprodajne pogodbe – razpolagalna sposobnost – solastništvo poslovnega prostora – solastništvo pripadajočega zemljišča – vznemirjanje lastninske pravice – parkiranje na dvorišču – negatorna tožba – neupravičena uporaba dvorišča – plačilo uporabnine – tožbeni zahtevek na vrnitev daljinskih ključev za odpiranje zapornice na dvorišču – nastanek etažne lastnine – upravičenja solastnika – domneva dobre vere
Ob dejstvu, da je toženka solastnica parcele in da ni trditev, da bi bila uporaba solastne stvari razdeljena, je treba šteti, da je v skladu s prvim odstavkom 66. člena SPZ upravičena uporabljati sorazmerni del navedene nepremičnine. To po naravi stvari vključuje pravico razpolagati s ključema za odpiranje zapornice, kar ji omogoča dostop na dvorišče in parkiranje avtomobila, s katerim tožnika ne vznemirja v njegovi lastninski pravici. Ker bi v primeru ugoditve tožnikovemu zahtevku na vrnitev daljinskih ključev posegli v toženkino upravičenje, ki izhaja iz njene lastninske pravice, mu sodišče mora odreči zahtevano pravno varstvo, saj tožnik ni trdil, da bi mu bila zaradi neizročitve spornih daljinskih ključev onemogočena uporaba sporne nepremičnine, do katere je kot solastnik ravno tako upravičen.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083196
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 20, 20/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravni interes za pritožbo – postopek za delitev solastnine – udeleženci – materialni udeleženci – pravni interes – prijava udeležbe – najemniki – delitev solastne nepremičnine – način delitve – vzpostavitev etažne lastnine
Pritožnica lahko v postopku s pritožbo ščiti samo svoje koristi, ne pa domnevnih interesov tretjih oseb.
Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 20. člena ZNP ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo. Ta je prostovoljna, kar pomeni, da sodišče potencialnih udeležencev ni dolžno pritegniti v postopek. Izjemo predstavljajo le tisti posamezni primeri, kjer zakon sam določa krog udeležencev.
Predpostavka za preložitev naroka je obstoj upravičenih razlogov. Kot upravičen razlog pa lahko velja le stvaren (konkreten) dogodek, zaradi katerega stranka ne more priti na narok. Razlog mora biti poleg tega takšen, da je odsotnost stranke upravičena (prvi odstavek 115. člena ZPP).
rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova škode zaradi uresničitve odstopne pravice – odpoved najemne in zakupne pogodbe – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pogojna terjatev kot posledica vložene tožbe s strani stečajnega dolžnika, ki nima narave izpodbojnega zahtevka – zakonska praznina – smiselna uporaba zakonske določbe
Zakonodajalec ni videl nobenega razloga, da bi po uspešnem izpodbijanju upnik, ki do vložitve izpodbojnostne tožbe še ni prijavil terjatve, obravnavan kaj drugače kot vsi ostali upniki. Za to, da bo obravnavan enako, pa je potrebna prijava terjatve. Ta je pogojna. Uspeh postopka po vložitvi izpodbojnostne tožbe je namreč še negotov, zato se prijavi pogojno terjatev. Podoben je položaj tudi v tej zadevi.
Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.