zapuščinski postopek – uvedba zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – postopek, če ni premoženja
Ker nepremičnina, ki jo je zapustnik podaril svoji hčerki, ni predmet zapuščine, pritožnik pa v zvezi z njo tudi ne uveljavlja morebitnih pravic iz naslova dedovanja (npr. prikrajšanja nujnega dednega deleža), in ker pokojni ob smrti ni imel tudi nobenega drugega premoženja, niso podani pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka po njem.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine
Odškodnina po 2. odstavku 72. člena ZDen gre le tistim upravičencem, ki jim je bilo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Upravičenci pridobijo možnost uveljavljanja zahtevkov iz 2. odstavka 72. člena ZDen (za čas od uveljavitve tega zakona do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji o vrnitvi premoženja v naravi) šele tedaj, ko so jim podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi. Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, ampak v obliki odškodnine (v tem primeru nadomestne nepremičnine), ne pridobi upravičenja do uveljavljanja zahtevkov po 2. odstavku 72. člena ZDen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083207
ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – pogodbeno materialno pravo – razpravno načelo – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo
Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo, toženec pa pogodbeno določenega odpovednega roka ni uveljavljal, kot tudi ne izpraznitvenega roka, pa tudi ne neizpolnitve pogojev za odpoved najemne pogodbe po toženčevi krivdi.
popravni sklep – očitna pisna pomota – datum začetka teka obresti
Sodna praksa pa je že večkrat napolnila pravni standard iz 1. odstavka 328. člena ZPP, med drugim tako, da šteje za odpravljivo napako tudi dejstvo, da je sodišče navedlo napačno letnico oziroma datum začetka teka obresti.
Dejstvi, da sta tožnici vsa svoja vlaganja v objekt izvedli brez gradbenega dovoljenja in da za tako predrugačen objekt gradbenega (posledično pa tudi uporabnega) dovoljenja ne bo mogoče pridobiti, vplivata na (tržno) vrednost objekta. Ker je sodišče prve stopnje pri presoji, ali je se je vrednost nepremičnine zaradi teh del povečala (trditev tožnic) ali ne (trditev toženca), navedeni dejstvi popolnoma spregledalo, pravilnosti ugotovitve, da se je vrednost nepremičnine zaradi zgoraj naštetih vlaganj (kljub dejstvu, da gre za nelegalno gradnjo, ki je ne bo mogoče legalizirati) povečala, s tem pa tudi pravilnosti odločitve, s katero je sodišče delu zahtevka ugodilo, ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – način vročanja – vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik – iztek roka za dvig pisanja na soboto – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – roki – začetek teka roka za pritožbo – načelno pravno mnenje
O tem, kdaj nastopi fikcija vročitve, če se 15. dan izteče na soboto, nedeljo ali praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v RS, je na Občni seji Vrhovnega sodišča RS 14. 1. 2015 sprejeto načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba 4. odstavka 111. člena ZPP.
ZPP člen 73, 73/1, 74, 74/1, 112, 112/2, 282, 282/3.
domneva o umiku tožbe – ustavitev postopka – zahteva za izločitev sodnika – pravočasna zahteva za izločitev sodnika – videz nepristranskosti sojenja – vloga, poslana priporočeno po pošti
Ker narok ni bil preklican, bi se ga tožnik moral udeležiti. Res pa tožnikova odsotnost z naroka ni zadoščala za nastop domneve o umiku tožbe iz 3. odstavka 282. člena ZPP, ki ima za posledico ustavitev postopka. Če namreč stranka zahteva njegovo izločitev, sodnik po 1. odstavku 74. člena ZPP ne sme izdati odločbe, s katero se postopek konča. Z morebitno naknadno presojo predloga za izločitev (npr. v pritožbenem postopku) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja.
pristojnost sodišč v zadevah z mednarodnim elementom – tožnik – slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS – zakonski spor – neuporaba pravil o izključni pristojnosti – pristojnost slovenskega sodišča – subsidiarna pristojnost
Sodišče RS je pristojno v zakonskih sporih tudi tedaj, če toženec nima stalnega prebivališča v RS, je pa tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS.
povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Dosojena odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo tožnice, ki je v prometni nezgodi utrpela pretres možganov (posledica česar je postkomocijski sindrom), udarnino in rano na glavi, raztegnitev obhrbteničnega mišičja v ledvenem predelu, najverjetneje pa tudi raztegnitev vratnega mišičja in udarnino desne rame, v znesku 11.500,00 EUR oziroma 11,6 povprečnih plač v času sojenja je pravična in je tudi ustrezno umeščena med odškodnine za primerljivo škodo, kot to izhaja iz sodne prakse.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
ZD člen 46, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/3, 213/4.
vračunanje daril – spor o dejstvih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
pristop k dolgu - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - predmet obveznosti - čas izpolnitve - nedoločen rok - zastaranje
Predmet obveznosti toženca je v zadostni meri določljiv, saj zaveza vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti. Toženec se je zavezal tožnici do končnega poplačila mesečno izplačevati do 150,00 EUR. Res je, da rok plačila ni določen, kar pa na določljivost in izvršljivost dogovora ne vpliva, saj takšne situacije rešuje določba 289. člena OZ, ki je v obravnavani zadevi povsem uporabljiva.
ZD člen 84, 84/1, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-1, 213.
spor o vsebini oporoke – spor o veljavnosti oporoke – manj verjetna pravica – napotitev na pravdo – razlaga oporoke
V skladu s 1. odstavkom 84. člena ZD se določila oporoke razlagajo po pravem oporočiteljevem namenu, ta pa je med dediči (glede stanovanja na K.) postal sporen ravno na podlagi trditev pritožnika, ki meni, da je zapustnik želel z „videzom oporoke prikriti darilo“ in je zato oporoka v tem delu „navidezna in ne velja“. Ne gre torej (le) za spor o vsebini oporoke, ampak tudi o njeni veljavnosti oziroma pravi volji oporočitelja, ki se ugotavlja v pravdnem postopku. Pravilna je zato ugotovitev sodišča, da med dediči obstoji spor v smislu 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD. Sodišče je pravilno uporabilo tudi določilo 213. člena ZD in na pravdo napotilo pritožnika, čigar pravico je štelo za manj verjetno.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064809
ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – hipotetična najemnina – dokazno breme – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zmotno sledilo materialnopravnemu stališču tožeče stranke, da zadostuje zgolj ugotavljanje hipotetične koristi, ki naj bi jo tožniki v vsakem primeru imeli, če bi nepremičnine pred vrnitvijo sami uporabljali oziroma z njimi upravljali, medtem ko je ugovor toženke o neprimernosti zemljišč za najem upoštevalo le v okviru odločanja o višini hipotetične najemnine, na ta način, da se cena najema zemljišča zniža za odstotek, kolikor ga je ocenil izvedenec.
ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 249. ZEN člen 20, 20/1. SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3.
postopek za ureditev mej – ureditev meje – kriterij močnejše pravice – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja – nagrada in stroški izvedenca
Da bi predlagatelja v sodnem postopku lahko dosegla spremembo urejene meje, bi morala izpodbiti domnevo iz 2. odstavka 77. člena SPZ, kar pa jima ni uspelo.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – preživnina – stiki – volja otroka – korist otroka – zavrnitev dokazov
Ob ugotovljeni odtujenosti mld. otroka od matere ter njegovi ugotovljeni želji, da se stiki izvršujejo takrat, ko bo hotel, je sodišče prve stopnje upoštevaje njegovo starost (15 let) in njegovo jasno izraženo željo v zvezi z načinom izvrševanja stikov, ravnalo pravilno, ko je sledilo želji mld. otroka. Natančna in konkretna določitev stikov za mld. otroka, ki je svojo željo glede stikov jasno izrazil, bi bila vsiljena in bi lahko pri njem vzbudila odpor, kar pa ne bi bilo v njegovo korist.