• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 24
  • >
  • >>
  • 201.
    VDSS sklep Psp 207/2015
    20.8.2015
    INVALIDI
    VDS0014301
    ZPIZ-2 člen 82, 86, 88.
    invalid II. kategorije - priznanje novih pravic - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    V obravnavani zadevi je ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno oziroma so odločilna dejstva o tem, ali je pri tožnici prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju in kdaj, nepopolno ugotovljena. Ni bilo odpravljeno protislovje v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca, v katerem so poleg časovne razbremenitve določene dodatne omejitve pri dvigovanju bremen in nekatere druge, ob tem pa sočasno utemeljevano, da se pri tožnici zdravstveno stanje po pravnomočno ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti sploh ni spremenilo. Zato je pritožbeno sodišče v izpodbijanem ugoditvenem delu sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
  • 202.
    VDSS sklep Psp 168/2015
    20.8.2015
    INVALIDI
    VDS0014279
    ZPP člen 236a, 236/8.
    telesna okvara - invalidnost - invalid I. kategorije - invalid III. kategorije - pravica do izjave - pisna izjava priče - načelo kontradiktornosti
    V primeru predložitve pisne izjave priče gre za izjemo od načela neposrednosti, ki je uveljavljeno zlasti na naroku za glavno obravnavo. Stranke pa lahko vedno zahtevajo ustno zaslišanje prič, tako da ni prizadeta njihova pravica do kontradiktornega postopka, katerega sestavni del je pravica strank postavljati vprašanja pričam. V danem primeru je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se takšen kontradiktorni postopek pri izvedbi tega dokaza izvede, pa sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ni sledilo. S tem je sodišče prve stopnje tožeči stranki kršilo pravico do izjave v postopku.
  • 203.
    VDSS sodba in sklep Pdp 305/2015
    20.8.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014454
    Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 55, 55/4. ZDR člen 174, 174/1.
    disciplinski ukrep - javni opomin - kršitev delovnih obveznosti
    Tožnica z očitanim ravnanjem, da je na sestanku na občini, ki je ustanovitelj tožene stranke kot javnega zavoda, trdila, da ni prejela obrazložitve ocene delovne uspešnosti za leto 2010 in da je zato vložila tožbo na pristojno sodišče, ni kršila zakonskih obveznosti niti obveznosti iz Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Očitana kršitev se ne nanaša na opravljanje dela tožnice niti na stike z obiskovalci, javnostjo ali organi zavoda, zato tožnica ni storila kršitve iz 8. točke a) odstavka 55. člena kolektivne pogodbe. Prav tako ji ni možno očitati kršitve namernega dajanja netočnih podatkov, ki se nanašajo na poslovodenje, upravljanje in nadzorstvo v zavodu iz 4. točke b) odstavka 55. člena kolektivne pogodbe, saj iz dokaznega postopka ni razvidno, da bi tožnica namerno dajala netočne podatke. Tožnica je s svojim ravnanjem varovala svoje pravice, pri čemer njene odločitve, da z domnevnimi kršitvami seznani ustanovitelja tožene stranke, glede na pristojnosti, ki jih ima ustanovitelj po določbah ZZ, niti ni mogoče označiti za nerazumne. Zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev odločb disciplinskega organa prve stopnje in organa druge stopnje, s katerima je bil tožnici v disciplinskem postopku izrečen javni opomin, utemeljen.
  • 204.
    VSK sodba in sklep Cpg 16/2015
    20.8.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - LASTNINJENJE
    VSK0006359
    ZLPP člen 17. ZZLPPO člen 2,4. OZ člen 352.
    lastninsko preoblikovanje podjetja -družbeni kapital - zaključeno preoblikovanje - zaključek lastninjenja - prehod družbenega kapitala - statusno preoblikovanje - Slovenska razvojna družba - lastniška struktura kapitala - odškodninski zahtevek - lastninskopravni zahtevek - zastaranje
    Od tedaj dalje, ko je tožena stranka imela znane lastnike za ves svoj kapital, ni bila več podjetje, pri katerem bi se moral opraviti prehod kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe, saj bi nanjo lahko prešel le družbeni kapital, ki pa ga pri toženi stranki od olastninjenja dalje ni bilo več.

    Drugačnega zahtevka, kot je odškodninski, tožeča stranka ne more imeti, saj pri že olastninjenem kapitalu ni mogoče brez posegov v korporacijska razmerja lastnikov (delničarjev) določiti drugačno, novo lastniško strukturo kapitala.
  • 205.
    VDSS sodba Pdp 30/2015
    20.8.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014372
    ZDR člen 163, 163/4.
    obveznost plačil - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
    Delavec je do nadomestila oziroma odškodnine zaradi neizrabe letnega dopusta upravičen le, če dopusta objektivno ni mogel izrabiti. Tožnik izrabe dopusta niti ni zahteval in se je za njegovo neizrabo sam odločil, zato mu nadomestilo oziroma odškodnina zaradi neizrabe letnega dopusta ne pripada.
  • 206.
    VDSS sodba Pdp 11/2015
    20.8.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014371
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/2. KZ-1 člen 208, 209. ZDoh člen 27, 27-5, 37, 37/1, 37/1-5. ZPIZ-2 člen 144, 144/1, 144/3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - naklep huda malomarnost - denarno povračilo - višina
    Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je potrebno ugotoviti tudi, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Odpovednima razlogoma po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1 je namreč skupno, da se ne zahteva le kršenje delovnih obveznosti, temveč tudi krivda delavca v obliki naklepa v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitanih kršitev oziroma kot subjektivni znak očitanih kaznivih dejanj, pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 pa je alternativno določena tudi huda malomarnost. Na podlagi ugotovitev, da so bile v času storitve očitanih ravnanj pri tožniku prisotne psihične težave takšne narave, da zaradi njih ni imel v oblasti svojega ravnanja, oziroma da se dejansko ni mogel zavedati, da s svojimi ravnanji ne izpolnjuje pogodbenih obveznost, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati niti naklepa niti hude malomarnosti pri očitanih kršitvah. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

    Sodišče prve stopnje je toženi stranki zmotno naložilo v plačilo bruto znesek denarnega povračila, čeprav gre za prejemek, od katerega je tožena stranka dolžna obračunati davke in prispevke, jih ustrezno odvesti in tožniku izplačati le neto povračilo. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in zato glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh dohodek iz delovnega razmerja. Po določbi prvega in tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 se od denarnega povračila plačujejo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati denarno povračilo v določenem znesku, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter tožniku nakazati ustrezen neto znesek.
  • 207.
    VDSS sodba Pdp 283/2015
    20.8.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014670
    ZDR-1 člen 73, 74, 91. ZZ člen 31, 31/1. ZDR člen 72.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - poslovodna oseba
    Tožnica in tožena stranka sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da ima tožnica po prenehanju mandata direktorice tožene stranke pravico do zaposlitve na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter pravico do razporeditve v plačni razred v skladu s podzakonskimi akti. Po prenehanju mandata direktorice je tožena stranka tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi za sicer neustrezno delovno mesto računovodje, ki pa je tožnica ni sprejela. Ni pa ji bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za sistemizirano, a nikoli zasedeno delovno mesto pomočnika direktorja. Citirane določbe v pogodbi o zaposlitvi namreč ni mogoče interpretirati na način, za katerega se zavzema pritožba, da v skladu s pogodbo o zaposlitvi ni obstajala možnost, da tožnici preneha delovno razmerje, in da je bila dolžnost tožene stranke, da tožnici po prenehanju mandata direktorice v vsakem primeru zagotovi zaposlitev na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in usposobljenosti, četudi takšnega delovnega mesta ni oz. ni potrebe po njegovi zasedbi. Tožena stranka je dokazala, da v delovnem procesu dejanske potrebne po delovnem mestu pomočnika direktorja niso obstajale. Zato je tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
  • 208.
    VDSS sodba Psp 219/2015
    20.8.2015
    INVALIDI
    VDS0014710
    ZDSS-1 člen 58, 58/1, 81, 81/2. ZPIZ-1 člen 144, 144/1, 144/1-2. Samoupravnega sporazuma o Seznamu telesnih okvar člen 7c.
    telesna okvara - invalidnina
    Zgolj zato, ker je prvostopenjsko sodišče drugače kot tožena stranka v predsodnem postopku, poleg 30 % telesne okvare po Samoupravnem sporazumu o Seznamu telesnih okvar, na podlagi sodno izvedenskega mnenja dodatno ugotovilo še 30 % telesno okvaro, skupaj torej 40 % TO (30 % + 10 % = 40 %), izpodbijana posamična upravna akta o zavrnitvi pravice do invalidnine nista nezakonita. V 2. alineji 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe izven dela, mogoče priznati le, če ta znaša najmanj 50 %. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni podano.
  • 209.
    VDSS sodba Pdp 190/2015
    20.8.2015
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0014418
    ZDR člen 6, 6/1, 64, 6a/4, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135.
    odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - prepoved diskriminacije - trpinčenje na delovnem mestu
    Tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke (nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane kazenske ovadbe, podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izvajanje mobbinga). Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki je bila v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita) in kasneje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni ravnala arbitrarno ali samovoljno, niti ni šlo za naklepno ravnanje ali tako nevestno ravnanje, da bi se tožena stranka že ob njuni podaji zavedala, da bo z njima tožnici neupravičeno povzročila škodo. Izvedba postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi je uporaba zakonitega sredstva, ki ni bila uporabljena z namenom tožnico šikanirati ali ji kako drugače škodovati. Prav tako tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR, ko je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi tožnici, ne pa tudi drugim delavcem, ki so kršili delovne obveznosti, saj je v domeni delodajalca, da se sam odloči, ali bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Podaja kazenske ovadbe s strani tožene stranke zoper tožnico sama po sebi ni protipravno ravnanje. Za zaključek, da bi bila kazenska ovadba vložena izključno z namenom škodovati tožnici, pa v trditvenem in dokaznem gradivu ni podlage. Tožnica tudi ni bila neenakopravno obravnavana s tem, ko je bila njej in ne drugi delavki redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnice njeni sodelavci niso trpinčili, diskriminirali ali posegali v njeno zasebnost oziroma osebnost. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke ni utemeljen.
  • 210.
    VDSS sodba Psp 260/2015
    20.8.2015
    INVALIDI
    VDS0014331
    ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-2, 67.
    invalid II. kategorije - invalidska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
    Po 67. členu ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (moški). Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da so pri tožniku zgolj ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti in starosti nad 50 let izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Glede na citirano določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti in starosti 50 let tudi, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije. Ta pogoj pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotovljen. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za priznanje pravice do invalidske pokojnine in je zmotno presodilo, da sta izpodbijani upravni odločbi toženca nepravilni in nezakoniti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca s priznanjem pravice do invalidske pokojnine zavrnilo.
  • 211.
    VDSS sodba Pdp 549/2015
    20.8.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014587
    ZDR-1 člen 84, 84/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118, 118/1. ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - sodna razveza - višina denarnega povračila
    Tožena stranka je tožnici v pisnem opozorilu utemeljeno očitala, da spornega dne ni prišla na delo brez opravičljivega razloga, s tem pa je bil izpolnjen predpogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Vendar pa tožena stranka ni dokazala v odpovedi očitane kršitve tožnici (da naj bi spornega dne kupcu, zaradi katerega se je sprožila alarmna naprava, nakazala, da lahko odide, ne da bi preverila blago, ki ga je ta s seboj odnesel iz trgovine), zato ni podan odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog) . Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 212.
    VDSS sodba Pdp 757/2015
    20.8.2015
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0015458
    ZPP člen 277, 318. ZDR-1 člen 44, 126, 130.
    plača - stroški prevoza in prehrane - zamudna sodba
    Tožena stranka ni dokazala, da je pritožbi priloženi odgovor na tožbo poslala sodišču prve stopnje pravočasno in da ga sodišče iz razlogov na strani pošte ni prejelo. Ker so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, je sodišče prve stopnje zakonito izdalo izpodbijano zamudno sodbo.
  • 213.
    VDSS sodba Psp 205/2015
    20.8.2015
    INVALIDI
    VDS0014299
    ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67, 67-1.
    invalid II. kategorije - invalid I. kategorije - sprememba v invalidnosti
    Pri tožnici (invalid II. kategorije invalidnosti) do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bila tožnica nezmožna za pridobitno delo. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
  • 214.
    VSM sodba in sklep I Cpg 247/2015
    20.8.2015
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022689
    ZFPPIPP člen 227, 227/1, 252, 296, 296/1, 296/5.
    stečajni postopek - prijava terjatve v stečajno maso - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - načelo koncentracije - zamuda roka za prijavo terjatve - neprijava terjatve - prenehanje terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - zavrnite tožbenega zahtevka
    Stečajni postopek vpliva na tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Te je treba prijaviti v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP) in jih ni dovoljeno uveljavljati izven njega (načelo koncentracije - prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). V primeru, da terjatev ni bila prijavljena, torej po tem, ko se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje, sledi zavrnitev tožbenega zahtevka, saj je terjatev prenehala.
  • 215.
    VSC sklep I Ip 293/2015
    20.8.2015
    SODNE TAKSE
    VSC0004190
    ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZIZ člen 56.
    sodna taksa za ugovor po izteku roka - ugovor zoper plačilni nalog
    Ker ZST-1 temelji na načelu sorazmernosti med višino sodne takse in storitvijo sodišča (za ugovor po izteku roka le presoja omejenih razlogov po 56. členu ZIZ), za katero je treba plačati sodno takso, se sodna taksa za ugovor po izteku roka odmeri po tar. št. 4022 v znesku 30,00 EUR.
  • 216.
    VDSS sodba Psp 226/2015
    20.8.2015
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0014716
    ZZVZZ člen 31. URS člen 158. OZ člen 131.
    začasna nezmožnost za delo - nadomestilo - pravnomočno urejeno pravno razmerje - izredna pravna sredstva
    Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. Z delom prvostopenjske upravne odločbe o ugotovljenem preplačilu nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo od 5. 9. 2011 do vključno 31. 1. 2013, izdane v rednem postopku, je namreč poseženo v pravnomočno urejeno pravno razmerje na način, za katerega v procesnem smislu ni zakonske podlage. Četudi je tožena stranka menila, da je v zvezi s pravnomočno sodbo delovnega in socialnega sodišča, po kateri je bil tožnik tudi od 16. 5. 2011 do 24. 7. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, potrebno odmeriti in izplačati denarno nadomestilo za to obdobje ob upoštevanju 31. člena ZZVZZ, tako da se kot osnova uporabi povprečna mesečna plača in nadomestila iz koledarskega leta pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela, torej iz leta 2009 in ne 2010, bi bilo mogoče zakonito na takšen način denarno dajatev odmeriti le za navedena 2 meseca. Za naknadni preračun že izplačanih nadomestil od 5. 9. 2011 do 31. 1. 2013 pa v predmetnem rednem predsodnem postopku ni bilo mogoče ugotovljati preplačila. Gre namreč za poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje, ki je dopusten le izjemoma, ob uporabi katerega izmed izrednih pravnih sredstev iz ZUP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je izpodbijani upravni odločbi tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
  • 217.
    VDSS sklep Psp 293/2015
    20.8.2015
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0014345
    ZPP člen 156, 158, 188, 274.
    lastnost zavarovanca - umik tožbe - pravdni stroški - izpolnitev zahtevka
    Tožena stranka je tožnici dolžna povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
  • 218.
    VDSS sklep Psp 219/2015
    20.8.2015
    INVALIDI
    VDS0014711
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
    izvedensko mnenje - izvedenec - nagrada
    Sodišče prve stopnje je izvedencu neutemeljeno priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Po oceni pritožbenega sodišča gre v obravnavani zadevi za zahtevno izvedensko mnenje. Gre za običajno izvedensko mnenje o telesni okvari, ki jih je mogoče ugotoviti le za tista stanja in v takšnem obsegu, kot so izrecno določena v Seznamu telesnih okvar. Vprašanja niso v ničemer odstopala od podobnih primerov. Izvedenec je sam za študij spisa priglasil le 92,00 EUR (pri obsegu 50 - 200 strani) ter za osebni pregled isti znesek, kar tudi kaže, da ni šlo za zelo zahteven pregled. Sicer pa je določen običajen rok za izdelavo mnenja in je bilo pisno izvedensko mnenje sodišču predloženo pred iztekom roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je izvedencu priznalo nagrado za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja.
  • 219.
    VDSS sodba Pdp 250/2015
    20.8.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014525
    ZDR člen 15, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejansko opravljanje dela
    Tožnica je bila pri toženi stranki (nazadnje) zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu tehnolog I. Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, izhaja, da je iz razlogov na strani tožene stranke prenehala potreba po delu tožnice na delovnem mestu tehnolog I. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožnica dejansko ni delala kot tehnolog, ampak je delala na delovnem mestu vodja čistega oddelka pralnice, ki pa pri toženi stranki ni bilo sistemizirano. Ker je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tehnolog I, na katerem tožnica ni nikoli delala, pač pa je delala na nekem drugem (ne)sistematiziranem delovnem mestu, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
  • 220.
    VDSS sodba in sklep Psp 341/2015
    20.8.2015
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0014786
    ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/5, 82, 85. ZPP člen 105, 180. ZDSS-1 člen 73.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
    Tožnica je bila tudi v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi bolezni po štiri ure dnevno, razen v tistih obdobjih, za katera ji je bil priznan polni bolniški stalež že s strani osebnega zdravnika zaradi drugih bolezenskih stanj.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 24
  • >
  • >>