sklep o stroških postopka - potrebni stroški - konkretizacija pritožbenih navedb - preizkus po uradni dolžnosti - višina stroškov
Vse natančno opredeljene priznane stroške je torej sodišče štelo za potrebne po prvem odstavku 155. člena ZPP, kar zadošča in omogoča preizkus izpodbijane odločitve. Za neutemeljeno se tako izkaže pritožbena trditev, da sodišče ni opravilo presoje potrebnosti priznanih stroškov po prvem odstavku 155. člena ZPP, prav tako pa nista podani pritožbeno uveljavljani kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeči stranki sta bila glede na pojasnjeno omogočena tako preizkus odločitve kot celostna opredelitev do posameznih priznanih stroškovnih postavk, pri čemer pa višje sodišče ugotavlja, da konkretnih navedb, zakaj posamezni od priznanih stroškov ne bi izpolnjevali pogoja potrebnosti, pritožba ne vsebuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00075572
SPZ člen 67, 67/2, 67/3. OZ člen 199. ZPP člen 7, 87.
solastnina na nepremičnini - uveljavljanje večjega deleža - vzdrževalna dela na nepremičnini - povrnitev stroškov za popravila - posel rednega upravljanja - soglasje solastnikov - upravljanje s stvarjo - poslovodstvo brez naročila - nujna gestija - zamujena očitna korist - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - nepotreben dokaz z izvedencem - trditvena podlaga strank - zastopanje pred sodiščem prve stopnje
Na podlagi 199. člena OZ se je tujega posla dovoljeno nepoklicano lotiti (poslovodstvo brez naročila - gestija) samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, iz česar izhaja, da je gestija dopustna zgolj takrat, ko in kadar je nujna ali koristna.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da tožnik take nujnosti del ni izkazal, zlasti, ker je, kot je sam navajal, zalivalo že prej, da se del brez soglasja pokojnega očeta niti ne bi lotil, navsezadnje pa je pravilna tudi presoja sodišča, da enoletni odlog del kaže na to, da dela niso bila tako nujna, da bi upravičevala opravljanje tujega posla brez soglasja toženke.
Bistveno vprašanje pri opravljanju (delno) tujega posla je, ali bi bila zamujena očitna korist, če dela ne bi bila opravljena takrat in brez soglasja toženke.
OZ člen 18, 131, 190, 194, 198, 336, 346. SPZ člen 7, 8, 28, 54, 95, 95/2, 96, 96/4, 96/5.
prirast - načelo specialnosti - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pridobitev lastninske pravice na originaren način - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - brezplačna uporaba nepremičnine - neupravičena uporaba nepremičnine - uporabnina - splošen zastaralni rok - vmesna sodba - nedobroveren posestnik
Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na nepremičninsko prirast (54. člen SPZ), ki je povezana z načelom specialnosti (7. člen SPZ) in načelom povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona, pri katerem se je lastninska pravica toženke na nepremičninah razširila tudi na koruzo.
Korist tožnika je že sama neupravičena (brezplačna) uporaba nepremičnin toženke, za katero bi ji sicer moral plačati denarno nadomestilo. Z neupravičenim (protipravnim) posegom v toženkino lastninsko pravico se je okoristil, pri čemer ni bilo veljavnega pravnega temelja da bi prejeto obdržal.
Niti SPZ niti OZ za uporabnino ne predpisujeta posebnega zastaralnega roka, zato zanje velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ), zato si pritožba tožnika neutemeljeno prizadeva za upoštevanje triletnega zastaralnega roka.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00076773
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 231. OZ člen 356. ZDR-1 člen 202.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - reintegracija delavca - izplačilo plač - rok za vložitev predloga za izvršbo - prekluzivni rok - zastaranje
Zakon za reintegracijo na delo določa prekluzivni rok šest mesecev od izvršljivosti sodbe, v katerem mora delavec zahtevati vrnitev na delo, drugače to pravico izgubi, s tem pa za obdobje od izvršljivost sodbe dalje izgubi tudi pravico do izplačila plače, saj ima slednja svoj temelj v delovnem razmerju oziroma je neločljivo vezana na obstoj delovnega razmerja. Povedano drugače, delavec, ki želi doseči izplačilo plače ali razlike v plači tudi za obdobje po izvršljivosti sodbe, s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora v prekluzivnem roku šestih mesecev zahtevati reintegracijo po nezakonito odpovedani pogodbi, saj šele s ponovno vzpostavitvijo delovnega razmerja pridobi tudi pravico do dohodkov iz tega razmerja.
Ker upnica ne trdi, da bi tak predlog vložila, je pravico do vzpostavitve delovnega razmerja po prvotni pogodbi izgubila, s tem pa je za obdobje od 23. 6. 2013 dalje izgubila tudi pravico zahtevati razliko med plačo, ki jo je prejemala po novi pogodbi o zaposlitvi, in plačo po tej prvotni pogodbi. Že iz tega razloga je ob pravilni uporabi materialnega prava dolžnikov ugovor za terjatve, zapadle od 23. 6. 2013 dalje, utemeljen, saj upnica zanje več nima izvršilnega naslova, sodišču pa zastaranja tega dela terjatve zato niti ne bi bilo treba presojati.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - izbrisno dovoljenje - izbris hipoteke - sklep o zavarovanju - pogodbena hipoteka - prisilna hipoteka - zavarovanje terjatve - sporazum o zavarovanju terjatve
Sodišče prve stopnje ne more zaključiti, da zemljiškoknjižno dovolilo zastavnega upnika ni primerna listina za predlagani vpis, če prej ne ugotovi, za kakšno hipoteko gre. Hipoteka je bila vpisana na podlagi sklepa sodišča z oznako Z, a zgolj na podlagi tega dejstva, brez vpogleda v listino, na podlagi katere je bila hipoteka vpisana, ni moglo sklepati, da ne gre za pogodbeno hipoteko
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00077349
OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 92. ZGD-1 člen 505. ZPP člen 8. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1.
dokazna ocena - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - poslovni delež kot skupno premoženje - izpodbojnost pogodbe - začetek teka roka za izpodbijanje - pravočasnost vložitve tožbe - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - pravni interes - izbrisna tožba
Pogodba je nična, če je njena podlaga nedopustna, ker nasprotuje moralnim načelom (določba 39. člena OZ). Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (prvi odstavek 40. člena OZ). Izjemo predstavljajo primeri, ko je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev za sklenitev pogodbe (drugi odstavek 40. člena OZ).
Niti tožnica niti toženec odločitve sodišča prve stopnje nista grajala, zato je sedaj v pritožbi z tovrstnimi pritožbenimi trditvami toženec prepozen, saj izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje ni grajal niti ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja (286.b člen ZPP).
V skladu z 14. členom ZPP je pravdno sodišče v primeru identičnega dejanskega stanja, kot ga je obravnavalo kazensko sodišče, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
ZIZ člen 1a, 1a/1-11, 279a, 279b, 279c, 279č, 279d, 279e, 279f. Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 8, 9, 9/1, 17, 17/3, 21, 21/2.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - trditveno in dokazno breme - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - neuspešna izvršba - zaprtje računa in odprtje novega - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo
Postopek pridobitve naloga za zamrznitev bančnega računa je predlagalni postopek, v katerem je trditveno in dokazno breme naloženo upniku. Upnik mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nujnost ukrepa in obstoj dejanskega tveganja za izvršitev zahtevka, pri čemer je tako kot pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve zahtevan izkaz konkretne subjektivne nevarnosti, torej nevarnosti, ki se nanaša na dolžnikovo konkretno ravnanje v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve.
Uredba med pogoji za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa niti ne določa, da bi morala biti izvršba v dolžnikovi domači državi pred izdajo naloga že v celoti izčrpana v smislu, da bi morala upnica najprej predlagati vsa predpisana izvršilna sredstva, tudi sicer pa je upnica glede neuspešnosti izvršbe pred domačim sodiščem podala zadostne trditve in dokaze.
Ob neuspešnosti izvršbe v Republiki Sloveniji in ob postopanju dolžnika z bančnimi računi v tujini je mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da obstaja dejansko tveganje, da bo poznejša izvršitev upničinega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Dolžnikova zatrjevana in izkazana ravnanja (odpiranje in zapiranje številnih bančnih računov v tujini v relativno kratkem časovnem obdobju) ob hkratnem neobstoju premoženja v Republiki Sloveniji namreč nakazujejo na konkretno subjektivno nevarnost v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve, saj jih ni mogoče umestiti v normalno, redno poslovanje poslovnih subjektov.
Uredba pritožbeni rok zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov določa v trajanju 30 dni in ne 8 dni, kot ga je določilo sodišče prve stopnje.
Najemodajalca ni mogoče prisiliti k temu, da sodeluje pri izročitvi izpraznjenega poslovnega prostora. Gre namreč za njegovo sodelovalno dolžnost, ki ni iztožljiva, vendar pa zaradi nje preneha dolžnikova zamuda, saj nastopi stanje upniške zamude (301. člen OZ).
Višje sodišče ne more slediti pritožnici, da drugačno dejansko stanje izhaja iz predloženih fotografij, če pritožnica sama ni navedla, katera dejstva želi dokazovati in s katerimi fotografijami (toženka je vložila večje število fotografij z različnimi datumi). Ni naloga sodišča, sploh pa ne višjega, da s prečesavanjem predloženega dokaznega gradiva nadomešča pomanjkljive navedbe strank. To je v njihovi domeni.
Tožničino ravnanje je protislovno. V prejšnjem postopku je zahtevala odpoved najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih je imela toženka v najemu. Pri tem je bil tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe nepotreben, ker je po vsebini predstavljal odstop od pogodbe, za kar sodna intervencija ni potrebna. Ker je toženka tožničino zahtevo že tekom prejšnjega postopka realizirala in izpraznila poslovne prostore, toženka ne more zdaj nasprotno trditi, da najemna pogodba ni prenehala in ji toženka še dolguje plačilo najemnine.
SZ-1 člen 103. ZPP člen 163, 277, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2, 350, 350/2, 353.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - neplačevanje najemnine - odpoved najemne pogodbe - izselitev iz stanovanja
Skladno s temi, ob izpolnitvi še drugih pogojev iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, sodišče izda zamudno sodbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka skladno z 277. členom ZPP v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).
zavrnjena začasna odredba - odložitev izvršitve upravnega akta - regulacijska začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - delazmožnost - omejitve pri delu - nevarnost težko nadomestljive škode
Tožnica v predlogu ni navedla konkretnih okoliščin in dejstev, ki bi izkazovale verjeten obstoj terjatve ter posledično nepravilnost in nezakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca. Nasprotnega ni mogoče zaključiti niti na podlagi pritožbenih trditev, da je na podlagi lastnih navedb sposobna opravljati svoje dosedanje delo, brez razbremenitev. Iz predloženih mnenj IK, ki so podlaga izpodbijanih odločb, so jasno razvidne tožničine zdravstvene težave, obremenitve na delovnem mestu in ob izostanku drugih dokazov ni verjetno, da bi bila tožnica na opisano zdravstveno stanje zmožna za delo brez omejitev.
Enako pa ni izkazano, da bi prišlo z izvršitvijo dokončne izpodbijane odločbe toženca pri tožnici do težko nadomestljive škode. Tožnica ni izkazala, da zaposlitve s polnim delovnim časom z razbremenitvami ne bi ohranila, temveč celo nasprotno. Z odložitvijo dokončne odločbe bi lahko prišlo do ireverzibilnega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja. Morebitna nezmožnost tožničinega delodajalca zagotoviti ji ustrezno delo, pa ne predstavlja nenadomestljive škode.
nakup nepremičnine v stečajnem postopku - zamuda z izročitvijo nepremičnine - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda)
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni bilo dogovorjeno, da bodo nepremičnine izročene tožnici že ob pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin, in da je bilo znano, da bo to mogoče šele, ko bodo nepremičnine najprej vrnjene toženki oziroma njenemu stečajnemu upravitelju v posest. Upravitelj je nepremičnine v posest izročil tožnici takoj po tem, ko je bilo to mogoče, kar niti ni bilo sporno. S tem pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni bila v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti, zaradi česar je tožbeni zahtevek že po temelju neutemeljen.
preživnina za otroka - obrazloženost sklepa - neobrazloženost sklepa - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nemožnost preizkusa sklepa - popravni sklep - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Iz vsebine izpodbijanega sklepa ni moč nedvoumno razbrati, ali se je sodišču prve stopnje primerila pisna pomota, ali pa je znesek 300,00 EUR, ki se omenja v obrazložitvi, iz določenih, sicer izrecno nenavedenih razlogov, v izreku namenoma znižan na 200,00 EUR. Ni torej povsem jasno, kakšna je bila prava volja sodišča prve stopnje. Ugotovljenega neskladja ni mogoče sanirati s popravnim sklepom. Gre za procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo pritožbeno sodišče prav tako ne more odpraviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00076052
KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372-1.
nasilništvo - spravljanje v podrejen položaj - kolektivno kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki
Uporaba nedovršnih glagolov v zakonskem opisu, ki kaže na t. i. kolektivno kaznivo dejanje, sama po sebi ne izključuje kaznivosti ravnanja v primeru enkratnega dogodka, tj. kolikor gre v enkratnem dogodku za tako intenzivno nasilno ravnanje, ki poseže v osebno dostojanstvo, varnost in nedotakljivost oškodovanca ter ga spravlja v podrejen položaj, kar je prepovedana posledica kaznivega dejanja po 296. členu KZ-1. Opis kaznivega dejanja nasilništva pa je sklepčen tudi v primeru, če je zakonski znak (spravljanja v podrejen položaj) opredeljen v abstraktnem opisu (kot v predmetni zadevi), pri čemer ni nujno, da se isti zakonski znak v konkretnem opisu ponovno pojavlja z enakim ali drugačnim besedilom. Spravljanje v podrejen položaj mora biti (decidirano) opisano le tedaj, kadar nastanek te posledice pri oškodovancu ni razviden že iz samega ravnanja storilcev, v obravnavani zadevi obeh obdolžencev.
Izpolnjenost pogoja po drugem odstavku 270. člena ZIZ toženec izpodbija tudi z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, da dejstvo, da je ženi podaril svoj solastni delež 1/4, še ne pomeni, da svoje premoženje skriva, ker tožniku ne dolguje ničesar. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedbe o načinu in času prenosa ter zanikanje namena škodovanja oz. skrivanja premoženja prestavljajo pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (člen 337 ZPP), upoštevaje, da pritožnik ne navaja razlogov za podajo takšnih navedb šele v pritožbi, vse ob tem, ko s takšnimi navedbami pritožnik poskuša izpodbiti ugotovitve o izpolnjenosti pogoja po drugem odstavku 270. člena ZIZ, čeprav jih v lastnem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni prerekal.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 405, 405/4.
ugovor proti odpustu obveznosti - generalna klavzula - dolžnikova pravica do izjave - neodziv vabilu za narok - načelo kontradiktornosti - namen odpusta obveznosti - presoja vseh okoliščin - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Naravo zlorabe ima sicer lahko katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule iz prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar pa višje sodišče po tehtanju vseh prej opisanih okoliščin ocenjuje, da bi za to, da bi ravnanja, ki jih upnik v ugovoru očita dolžniku, pomenila zlorabo odpusta obveznosti, morale biti ob že očitanih izkazane še dodatne kvalifikatorne okoliščine. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so namreč lahko samo hujše kršitve, le takšne imajo lahko odločilen pomen za oceno dolžnikove primernosti za pravno dobroto odpusta. Takšnih okoliščin pa upnik po oceni višjega sodišča ni izkazal.
plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - pravica do pritožbe - pravica do enakega varstva pravic strank - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse
Nima prav pritožba, da bi sodišče moralo pritožbo obravnavati kljub neplačilu sodne takse. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bil pritožnik že v plačilnem nalogu opozorjen na vse pravne posledice, ki bodo po tretjem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sledile, če takse ne bo plačal v postavljenem roku.
Omejitev pravice do pritožbe ni nujno nedopustna, takšna je le, če ne ustreza načelu sorazmernosti, omejena pa je lahko zaradi varovanja pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave RS - URS).
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 42, 42/1.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dodatna dokumentacija - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Nestrinjanje stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti upošteven razlog za odklanjanje pravice do nagrade sodnemu izvedencu.
Ocenjevanje vrednosti nadgradnje tovornega vozila po tem, ko je na slednjem prišlo do požara, brez možnosti ogleda tovornega vozila in njegove nadgradnje tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja zelo zahtevno izdelavo pisnega izvida in mnenja ali cenitve.
ponareditev ali uničenje poslovnih listin - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - poslovna listina - pogodba o zaposlitvi - lažni podatki - predložitev neresničnih podatkov - nadaljevano kaznivo dejanje
Razločiti je potrebno nujno konkretizacijo predpisanih zakonskih znakov od dokazov, ki izkazujejo njihov obstoj s potrebno stopnjo verjetnosti; le v prvem primeru, ko gre za nezadostno konkretizacijo zakonskega znaka, je lahko podana očitana kršitev kazenskega zakona po 1. točki prvega odstavka člena 372 ZKP, v drugem primeru pa bi lahko šlo za uveljavljanje drugega pritožbenega razloga, to je zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po členu 373 ZKP.
Ob tem, da je v konkretnem dejanskem stanu jasno zatrjevano, da so v plačilnih listah v zvezi s posamičnimi postavkami opredeljeni podatki nerealni, torej v nasprotju z dejanskim stanjem, je na mestu ugotovitev, da je iz očitka v potrebni meri razvidno, kaj točno se obdolžencu očita, to je predložitev listin, katerih vsebina v določno navedenih delih ni ustrezala dejanskemu stanju, kar ravno predstavlja konkretizacijo abstraktnega zakonskega znaka lažnosti podatkov.
Pravna kvalifikacija po prvem odstavku člena 54 KZ-1 je pridržana za premoženjska kazniva dejanja, torej prvenstveno tista iz poglavja kaznivih dejanj zoper premoženje, po sodni praksi pa tudi tista, katerih ključno obeležje predstavlja pridobitev premoženjske koristi oziroma povzročitev premoženjske škode; kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku člena 235 KZ-1 evidentno ne sodi v nobeno od omenjenih kategorij.
O naravi pogodbe o zaposlitvi je VS RS sklepalo glede na manipulacijo delavca z datumom njene sklenitve ter upoštevaje, da takšno ravnanje za obstoj delovnega razmerja ni bilo bistveno, zaradi česar ga tudi ni moglo šteti kot razlog za izredno odpoved delovnega razmerja; v obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje svojo ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi poslovna listina, vezalo na obdolženčevo predložitev in njeno konkretno vlogo v postopku na upravni enoti.
Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja po členu 253 KZ-1 ni enako izvršitvenemu ravnanju očitanega kaznivega dejanja po členu 235 KZ-1, zato izpostavljeno stališče sodne prakse za presojo konkretnih očitkov obdolžencu ni uporabljivo.
Obdolženec je na zaslišanju pred preiskovalno sodnico navedel, da je njegov materini jezik tagalonk, vendar soglaša, da se zaslišanje opravi s tolmačenjem v italijanski jezik, katerega govori in razume. Čeprav sodišče druge stopnje nima razlogov, da ne bi verjelo zagovorniku glede kvalitete obdolženčevega obvladovanja italijanskega jezika, pa je iz zapisnika vendar razvidno, da je ta razumel pomen očitkov, ki se nanj naslavljajo, saj je v zvezi s tem podal jasen zagovor. Sicer pa iz podatkov spisa izhaja, da sodišče obema obdolžencema sodna pisanja prevaja v filipinski jezik. Morebitna kršitev pravice do uporabe lastnega jezika bi zato lahko prišla do izraza le glede njegovega zagovora pred preiskovalno sodnico oz. glede vprašanja ali je bila obdolžencu omogočena pravica, da se izjasni o očitkih zoper njega.