ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 435, 435/4. ZSReg člen 36.
sklep o začetku postopka izbrisa - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika - neporavnane obveznosti
Če je postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, kot v konkretnem primeru, lahko upnik v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Če pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, izbris ni dovoljen (četrti odstavek 435. člena ZFPPIPP).
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - PRAVO DRUŽB
VSK00077331
ZLS člen 51b, 51c. ZGD-1 člen 390, 390/1, 390/1-3, 390/1-4. ZGJS člen 28.
ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - delitev premoženja občin - javno podjetje - solastnina na poslovnem deležu - imenovanje članov nadzornega sveta
Ker je prej skupno premoženje že razdeljeno, se prehodna določba 51.b člena ZLS ne more več uporabljati. Določba 51.c člena ZLS pa za status tožene stranke pomeni, da tožena stranka ni več enoosebna družba in da je poslovni delež tožeče stranke v njej enak razmerju med številom njenih prebivalcev in številom prebivalcev prejšnje občine na dan ustanovitve nove občine.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola se storilcu ne očita na podlagi trditev o vrsti in količini zaužite pijače oz. izračunov, koliko alkohola naj bi imel v organizmu glede na lastna zatrjevanja o količini in vrsti zaužite alkoholne pijače, temveč na podlagi ugotovitev o tem, kolikšna je bila koncentracija alkohola v storilčevem organizmu v času vožnje motornega vozila. To pa se ugotavlja s pomočjo indikatorja (elektronskega alkotesta), merilnih naprav ali toksikološke analize odvzetih vzorcev, ki je najbolj zanesljiva metoda ugotavljanja koncentracije alkohola v organizmu.
ZST-1 člen 10, 10/5, 11, 12, 12a. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - invalid - diskriminacija zaradi invalidnosti - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - kreditne obveznosti - administrativna prepoved
Plačila sodne takse so invalidi oproščeni le v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti, pri čemer v obravnavanem postopku po podatkih spisa ne gre za tako zadevo. Zgolj dejstvo, da se dolžnica počuti diskriminirano, ker se zoper njo vodi izvršilni postopek za izterjavo denarne terjatve, pa ne omogoča zaključka, da bi šlo za postopek v zvezi z diskriminacijo invalida.
Po ustaljeni sodni praksi se socialna ogroženost pri oprostitvi plačila sodnih taks presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb, ravno tako pa se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti. Okoliščina, da so dolžničini prihodki obremenjeni s krediti in administrativnimi prepovedmi, pa je lahko upoštevna v okviru predloga za obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bilo storilki obvestilo o prispelem pismu puščeno 3. 12. 2023, je zmotna. Iz vročilnice, ki izkazuje vročitev sodbe z obrazložitvijo obdolženki, res izhaja nekoliko nerazumljiv zapis datuma, ko je bilo storilki puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendarle pa je mogoče po pregledu celotne vročilnice ugotoviti, da datum, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pismu, ni 3. 12. 2023, temveč 5. 12. 2023.
V 40. členu ZPreZP-1 je določeno, da izvršnica, ki nima vseh vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1, nima pravnega učinka. Taka določba je logična, saj zakon izvršnici daje pomen izvršilnega naslova. Za izvršilni naslov (ki temelji na soglasju upnika in dolžnika) pa je dospelost terjatve, s katero se mora dolžnik izrecno strinjati, bistvena.
Tudi če sta izvršnici neveljavni, tožena stranka pa bi utemeljeno uveljavljala stvarne napake, o neupravičeni obogatitvi ni mogoče govoriti.
vrnitev v prejšnje stanje - nepoznavanje prava - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - policist - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom
Obsojena ne more prepričati s trditvijo, da je prava neuka in nevešča oseba, ki ne pozna pravnih predpisov, kot to uvodoma izpostavlja v pritožbenih navedbah. Po poklicu je namreč policistka, ki je bila v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zaposlena na Policijski postaji X.
V primeru, kot je predmetni, ko torej obramba po zagovorniku ni obvezna, je stvar avtonomne presoje obdolžene, ali izbrani zagovornik svojo nalogo opravlja kakovostno in učinkovito, medtem ko sodišče zakonske podlage, da bi posegalo v zaupen odnos med obdolženo in pooblaščenim zagovornikom, nima.
pogodba o delu - dogovor o plačilu - podjemna pogodba
Tožnik ugotovljenemu dejstvu o višini dogovorjenega plačila nasprotuje tudi z navedbo, da bi moral dejansko (tržno) vrednost opravljenega dela ugotoviti izvedenec. Glede na to, da sta se za ceno oziroma plačilo pravdni stranki dogovorili že s pogodbo (prvi odstavek 642. člena OZ), sodišču prve stopnje višine plačila ni bilo treba določiti po kriterijih iz drugega odstavka 642. člena OZ in v tem okviru s pomočjo izvedenca ugotavljati dejstev, ki bi mu omogočala njegovo določitev.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor prenehanja terjatve - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - obrazloženost ugovora - prekluzija dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme dolžnika - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku je zelo omejeno; na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena in določbe 56. člena ZIZ namreč velja breme vložitve obrazloženega ugovora na eni strani in breme prekluzije na drugi. Dolžnik torej v fazi ugovora ne more računati na pomoč sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva. Ne samo, ker narok za obravnavo ugovora ni obligatoren (29.a člen ZIZ); zaradi določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ (sodišče je dolžno ugovor, ki ni obrazložen, zavrniti) in prekluzije ugovornih navedb (56. člen ZIZ), dolžnik po izteku ugovornega roka ne more učinkovito navajati dejstev, ki bi jih lahko že v predhodnem ugovoru. Dolžnik mora že v ugovoru navesti vsa dejstva, ki so v okviru posameznega ugovornega razloga pomembna, in zanje predložiti dokaze. Sicer pa je o tem poučen tudi v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Zahteva po materialnem procesnem vodstvu dlje od tega ne gre. To pomeni, da mora dolžnik trditveno in dokazno breme v celoti izpolniti v pravočasnem ugovoru, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Navedeno pomeni, da dolžnik kasneje, po ugovoru, ne more dopolniti svojih navedb, o katerih naj bi bili predlagani priči zaslišani.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 37, 45, 48, 48/1, 85, 89, 89/1, 89/1-3,. URS člen 22, 49, 50. ZNB člen 31, 31/1, 31/2, 32. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. ZPP člen 8, 125, 125/3, 286b, 286b/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-13, 339/14, 339/2-15. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 10a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pogoj PCT - zaščitna maska - odklonitev testiranja
Tožnica je poleg ključka priložila tudi večino listin, ki so bile na tem nosilcu (A 21 do A 29), in se nanašajo na medicinska vprašanja, povezana z virusom SARS-CoV-2, te pa je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo. Sodišče prve stopnje pa ni odločalo o medicinskem vprašanju, zato pritožba zmotno meni, da je izostala vsebinska presoja dokazov. Sodišče prve stopnje je upoštevalo pravilo o oblikovanju dokazne ocene iz 8. člena ZPP, saj je metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene bistveno kršen le, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Tega dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče očitati.
pravnomočnost in izvršljivost odločbe - delna razveljavitev sodbe - izvršitev pravnomočne sodbe - predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
Sodišče druge stopnje lahko skladno s šestim odstavkom 392. člena ZKP razveljavi sodbo sodišča prve stopnje tudi delno, če spozna, da se dajo posamezni deli razveljaviti in izločiti brez škode za pravilno razsojo; pravilnost uporabe navedene zakonske določbe s strani pritožbenega sodišča pa je lahko predmet vloženega izrednega pravnega sredstva in ne zakonska ovira za izvršitev pravnomočne sodbe.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZOEE člen 73. EZ-1 člen 82.
posestno varstvo - motenje posesti - odklop električne energije - protipravno ravnanje - dejavnost operaterja trga z elektriko
Pritožnica neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču, da izveden odklop električne energije predstavlja protipravno ravnanje. Kot se je že pri odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo izreklo pritožbeno sodišče, rešitev nastalega zatečenega stanja ni v odklopu električne energije končnim uporabnikom. Takšen odklop je v nasprotju z energetsko zakonodajo. Pritožnica pri zatrjevanju zakonitosti svojega ravnanja ni uspela izkazati katera zakonska podlaga dopušča njen poseg v tožničino posest.
ZST-1 člen 11, 11/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 319, 319/2.
odlog plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse - pravnomočno razsojena stvar - ponovno odločanje o isti stvari - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine
V primeru odloga plačila sodne takse taksni zavezanec ni razbremenjen obveznosti, izpolnitev obveznosti je zgolj odložena v prihodnost. Odločitev o odloženem plačilu sodne takse zato ne sme temeljiti na popolnoma negotovem dejstvu (in pravdni uspeh stranke je brez dvoma takšno dejstvo), temveč na realnem in z verjetnostjo izkazanem pričakovanju taksnega zavezanca, da se bo njegov premoženjski ali/in finančni položaj v prihodnosti izboljšal (npr. zaradi dedovanja, prodaje stvari...), zato bo takrat sposoben plačati sodno takso.
pritožba se šteje za umaknjeno - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - osebna vročitev - vročitev s fikcijo - vročilnica kot javna listina
Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zato toženec, ki ne trdi, da se njegov dejanski naslov razlikuje od naslova, na katerega mu je sodišče prve stopnje vročalo sodno pisanje, ne more uspeti s pritožbeno navedbo o nepravilni vročitvi. Pritožbenim navedbam odvzema verodostojnost toženčeva selektivnost pri (ne)priznavanju vročitev sodnih pisanj - zanika prejem plačilnega naloga, vročenega s fikcijo, ne pa tudi prejema sodbe in izpodbijanega sklepa, ki sta mu bila vročena na enak način, in na katera se je odzval.
URS člen 14, 22, 23. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. KZ-1 člen 37, 251, 251/1, 251/3, 259, 259/1. ZJU člen 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - lažni podatki - cepljenje - potrdilo
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil dne 27. 9. 2021 ob 15.24 uri v eRCO za tožnico narejen neresničen vpis podatkov, da je bila tožnica s prvim odmerkom cepiva proti Covid-19 cepljena dne 16. 7. 2021, z drugim odmerkom pa 13. 8. 2021. Datuma sta neresnična oziroma lažna, tožnica namreč ni bila cepljena, kar ni bilo sporno. Na podlagi navedenega vnosa je bilo izdano lažno digitalno COVID potrdilo s QR kodo, ki je bilo prevzeto 28. 9. 2021 ob 10.13 uri preko portala Zvem.eZdrav.si. Tožnica je večkrat uporabila lažno Covid potrdilo kot pravo, in sicer pri preverjanju izpolnjevanja pogojev PCT ob vstopu v Zdravstveni dom F. (7. 10. 2021, 13. 10. 2021, 21. 10. 2021, 25. 10. 2021, 4. 11. 2021 in 16. 11. 2021), pri čemer je vedela, da gre za lažno potrdilo. Potrdilo je tožnica hranila doma in je bilo dne 18. 11. 2021 zaseženo med hišno preiskavo. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je z očitanim ravnanjem tožnica naklepno huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) - 1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi česar je izredna odpoved zakonita. Ker se je izkazala s ponarejenim Covid potrdilom, je namreč tožnica izpolnila znake zakonsko določenega izvršitvenega dejanja uporabe ponarejene listine kot prave.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševno zdravje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ocena o izkazani realni nevarnosti ponovnega hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih temelji na ugotovitvah o njegovih ravnanjih neposredno pred hospitalizacijo (vpričo matere je razbil stekleno mizo, bil verbalno agresiven do prijatelja in nekdanjega dekleta, govoril, da ga mati želi ubiti) in preteklih ravnanjih (z udeležbo v prometu je ogrožal sebe in druge) in prepričljivem izvedenskem mnenju, da so v fazi akutnega poslabšanja duševne motnje in ob istočasni zlorabi drog (predvsem stimulansov) pritožnikova ravnanja impulzivna in izrazito nepredvidljiva.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00076891
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/3. ZPP člen 8, 214, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stalna pripravljenost - slovenska vojska - vojak - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - vojaško urjenje - straža - varovanje državne meje
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da varovanje državne meje in straža (varovanje objektov) ne utemeljujeta izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES. Pritožba to presojo zmotno izpodbija s sklicevanjem, da je Sodišče EU državam članicam (toženki) omogočilo izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES glede celotne kategorije vojaških dejavnosti. Glede na stališča v sodbi C-742/19 (prim. 60. in 64. točko, ki jo izpostavlja pritožba) vseh dejavnosti pripadnikov vojske ni mogoče izključiti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno raziskati, ali sta bili takšne narave tudi varovanje državne meje in straža. Zgolj v tem okviru je ugotavljalo tudi dejstva o tem, kako je bil v to vojaško dejavnost vpet tožnik.
izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - strokovna institucija kot izvedenec - strokovna komisija - sestava strokovne komisije - pristranskost izvedenskega mnenja - zahteva za izločitev izvedenca - splošno znano dejstvo
Sestava komisije je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega primera. Predsednik komisije na podlagi zastavljenih vprašanj v sklepu o imenovanju strokovne institucije oceni, katera specialistična znanja so potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.
URS člen 50, 66. ZDR-1 člen 8, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - skrb za mladoletne otroke - nevestno opravljanje dela - trajanje delovnega razmerja
Prvi očitek se nanaša na to, da je tožnik disponentu D. D. rekel, da avtodvigalo HK40 ni zanj in da z njim ne želi delati, E. E. pa, da želi upravljati samo dvigala Liebherr, na drugih dvigalih pa ne želi opravljati dela; slednja mu je pojasnila, da delovni proces takšne izbire ne omogoča. D. D. izpovedal, da je tožnik običajno delal z dvigalom Liebherr Scania, ki pa je bilo tedaj na servisu, zato je tožnika razporedil na avtodvigalo HK40. Za presojo očitka je po oceni pritožbenega sodišča ključna in pravilna prvostopenjska ugotovitev, da vsebina teh pogovorov ne predstavlja kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik je zgolj izrazil željo, da ne bi delal z avtodvigalom HK40, ni pa tega dela očitno zavračal niti ni želel ovirati delovnega procesa, saj je delo z avtodvigalom HK40 nato opravil.
Prvostopenjsko sodišče je kot okoliščino za odmero denarnega povračila upoštevalo tudi to, da mora tožnik skrbeti za mladoletno hčer. V pritožbi toženka navaja, da to dejstvo ne spada v okvir taksativno naštetih okoliščin iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1, medtem ko tožnik zahteva, da se temu dejstvu pripiše večja teža. V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je bilo res zavzeto stališče, da odmera povračila ni izrecno omejena na zakonske kriterije in da se lahko glede na konkretne okoliščine primera uporabijo tudi drugi kriteriji, vendar pa skrb za mladoletnega otroka sama po sebi še ne utemeljuje prisoje višjega denarnega povračila.
nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - neenaka obravnava strank - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sorazmerni del regresa
Delavec ima pravico s tožbo izpodbijati prenehanje delovnega razmerja, čeprav se takoj zaposli drugje, zato tudi, če s tožbo ne zasleduje finančnega interesa, ni podlage za zavrženje tožbe, s katero pravočasno uveljavlja nezakonito prenehanje delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik dne 31. 5. 2021 ni podal izpodbijane odpovedi in zadostno obrazložilo, zakaj je odpoved, natisnjena s strani toženke na prazen list papirja, katerega je moral tožnik podpisati ob podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, nična.