CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00076453
ZZZDR člen 59. ZIZ člen 59. ZPP člen 359.
načelo prepovedi reformatio in peius - prepoved odločanja v škodo pritožnika - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - res iudicata - sporazum o delitvi solastnine - nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - domneva o enakih deležih zakoncev - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - vlaganje v tujo nepremičnino - odplačen pravni posel - pomoč družinskih članov - predložitev listine - trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Prepoved reformatio in peius (359. člen ZPP) velja le v instančnih postopkih, sodišče prve stopnje pa lahko v ponovljenem postopku sprejme odločitev, ki ni ugodna za stranko, ki je s pritožbo uspela.
Pomoč družinskih članov pri gradnji hiše, tako z delom, kot s sredstvi, se po utrjenem stališču sodne prakse šteje za pomoč družini in ne zgolj enemu zakoncu, zato na odločitev o deležih zakoncev na skupnem premoženju ne vpliva.
DZ člen 174. ZNP-1 člen 42, 98, 98/1, 98/4, 108. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o začasni odredbi - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - določitev obsega stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - omejitev starševske skrbi - zdravstvene težave - predlog centra za socialno delo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavanem primeru je CSD predlagatelj postopka oziroma ukrepa odvzema otroka staršem (174. člen DZ) in začasne odredbe, zato je treba njegovo "mnenje" upoštevati zgolj kot navedbe predlagatelja. Tudi te imajo sicer glede na določbo 108. člena ZNP-1 dokazno vrednost, kar pa ne velja za vse navedbe. To ne more veljati za navedbe, s katerimi CSD zgolj povzema poročilo rejniške družine, iz katerega naj bi po zaključku prvostopenjskega sodišča izhajalo, da stiki, očitno zaradi dečkovega burnega odziva nanje, motijo njegovo rutino in bivanje v rejniški družini. Te okoliščine že zgolj na podlagi navedbe predlagatelja ni mogoče šteti za verjetno izkazane. Poleg tega navedena okoliščina v nasprotju z drugačnim zaključkom prvostopenjskega sodišča ne more biti že sama po sebi bistvena za omejitev stikov otroka s staršema. To bi bila, če bi npr. vplivala na zdravstveno stanje otroka, ki je srčni bolnik in bi bilo iz tega razloga zanj ogrožujoče, če ima stike več kot dvakrat mesečno po eno uro.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075851
ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1. SPZ člen 99.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - verjeten obstoj nevarnosti - vrste začasnih odredb - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - varstvo upnikov - izvedba dodatnih dokazov - razveljavitev sklepa o zavarovanju - pravica do sodnega varstva
Načelo hitrosti v postopku z začasno odredbo ni samo sebi namen, temveč je namenjeno varstvu upnikovega položaja. Ko sodišče ob prejemu predloga za začasno odredbo podvomi o verjetnosti izkazanosti trditev, a ima poleg listin na voljo še druge, čeprav zamudnejše vrste dokazov, ni pravno utemeljenih razlogov, da hiti z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Z zavrnitvijo predloga se upnikov položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede tudi druge, morda zamudnejše dokaze, lahko tudi razpiše narok. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi s sklicevanjem na neocenjene trditve in dokaze uveljavljata pritožnika), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva.
motenje posesti - solastna nepremičnina - sodno varstvo posesti - motilno dejanje - odvzem posesti - pravica do posesti - zadnja mirna posest - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, ne pravica. Za posestno varstvo je odločilno le posestno stanje pred očitanim motilnim ravnanjem (zadnja mirna posest), ne pa tudi pravica do posesti. Ker je posestno varstvo lahko v korist tudi tistemu, ki pravice (do posesti) sploh nima, je pravno nepomemben pritožbeni dvom o pravni upravičenosti tožnice do spornih parcel.
Pritožbena navedba, da je tožnica nedvomno vedela, da toženec 19. 3. 2021 izvaja dela na spornih parcelah, je nekonkretizirana. Pritožba se namreč vsebinsko ne sooči z razlogi izpodbijanega sklepa o tem, zakaj je izpoved omenjene priče verodostojnejša in prepričljivejša od izpovedi toženca. Prav tako ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se telefonski pogovor, v katerem je toženec B. B. seznanil s svojim posegom, ni mogel odvijati v soboto ali nedeljo (20. in 21. 3. 2021), in da, četudi se je odvijal v ponedeljek 22. 3. 2021 (kar je trdil toženec), to ne pomeni, da je B. B. (oziroma tožnica) za toženčev poseg izvedel (izvedela) pred 22. 3. 2021.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00076524
SPZ člen 32, 33, 34. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - stopnja verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - dostop do javne ceste - zavrnitev dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Četudi je postopek po predlogu za izdajo začasne odredbe sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, to ne pomeni, da je dokazovanje v tej fazi postopka omejeno le na listinske dokaze (oziroma dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka). Posebej to velja v primeru (kot je tudi konkretni), ko ni razlogov za hitenje z zavrnitvijo predloga za zavarovanje. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev o zavrnitvi predlaganih dokazov, predstavljajo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, da so izvedeni dokazi dovolj prepričljivi in popolni, da jih tudi novi dokazi ne bi mogli ovreči. Tožniki so podali trditve (o nemožnost uporabe edine dovozne poti do svojega bivalnega objekta), ki bi, če bi se izkazale za resnične, lahko utemeljile izdajo začasne odredbe.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00077518
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 13, 13/4, 16, 17, 19, 19/2, 27, 30, 30/1, 30/3. ZPP člen 41, 41/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 4013, 9611.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - delna ugoditev pritožbi - napačno odmerjena taksa - plačilo nižje takse - zmožnost takojšnjega plačila sodne takse - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - nepravdni postopek - delitveni postopek - predlog za izdajo začasne odredbe - zahtevki z različno podlago - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Če imajo zahtevki stranke različno podlago, se sodna taksa odmeri po vrednosti spornega predmeta za vsakega posameznega izmed njih (tako drugi odstavek 41. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1). Glede na konkretne okoliščine, ko predlagatelj ni opredelil vrednosti spornega predmeta za omenjeni zahtevek, ko je bilo o predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe že pravnomočno odločeno, ko je bilo tudi že pravnomočno odločeno, da se ne dopusti zahtevek za izročitev premičnin in glede na pomanjkljivo trditveno podlago glede vrednosti premičnin in ko vrednosti spornega predmeta ni bilo mogoče določiti niti s prostim preudarkom po prvem odstavku 30. člena ZST-1, je treba po oceni pritožbenega sodišča upoštevati tretji odstavek 30. člena ZST-1 in kot vrednost spornega predmeta vzeti znesek 700,00 EUR, ki ga v takšnih primerih ZST-1 določa v postopkih pred okrajnimi sodišči. Upoštevajoč tar. št. 4013 ZST-1 v povezavi s tar. št. 9611 ZST-1 in 17. členom ZST-1 sodna taksa tako znaša 30,00 EUR, katero bo pritožnik glede na njeno relativno nizko višino zmogel brez ogrožanja svojega socialnega stanja plačati takoj.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZFPPIPP člen 47, 271.
postopek osebnega stečaja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - položaj stranke v stečajnem postopku - odlog plačila sodne takse - čas odloga - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Zgolj dejstvo, da je stranka v postopku osebnega stečaja, samo po sebi ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks. Potrebno je izkazati, da v kritičnem času v stečajni masi ni likvidnih sredstev za plačilo takse. Predvideni drugi stroški postopka nimajo nobene prednosti pred plačilom sodnih taks. Poleg tega bo v primeru uspeha v tem postopku v stečajno maso prišlo premoženje, ki ga bo tožeča stranka lahko unovčila (sicer tožbe ne bi vložila). Utemeljen pa je odlog plačila sodne takse, ker stranka ne more zagotoviti takojšnjega plačila sodne takse, brez ogrožanja učinkovitega vodenja postopka stečajnega postopka. Le-to vključuje tudi vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika po 271. členu ZFPPIPP. Pri tehtanju med pravico do sodnega varstva tožeče stranke, namenjenega enemu temeljnih načel stečajnega postopka, to je načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) na eni strani in obveznostmi do proračuna na drugi strani, bi takojšnje plačilo sodne takse lahko pomenilo poseg v pravico do sodnega varstva tožeče stranke. Odlog plačila sodne takse pa omogoča tožeči stranki sodno varstvo, brez da bi bilo zaradi plačila sodne takse ogroženo učinkovito vodenje postopka osebnega stečaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075690
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 173, 173/3, 192, 192/1, 192/2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kazenska odgovornost - delictum proprium - krivda - obrazložitev naklepa - obrazložitev krivde - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Če izpodbijana odločba nima razlogov glede možnega storilca pri nepravem posebnem kaznivem dejanju (nepravi delictum proprium) po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 oziroma po drugem odstavku 192. člena KZ-1 in če nima razlogov o kazenski odgovornosti obdolženca, torej utemeljitve oblike krivde, s katero naj bi bilo očitano kaznivo dejanje storjeno, je s tem storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076714
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 5, 7, 8, 8/4, 17, 17/3. OZ člen 191, 197, 429.
izbrisana družba - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - dolgovi izbrisane družbe - prevzem dolga - prevzem dolga na podlagi zakona - neupravičena pridobitev - plačilo tujega dolga
Ustavno sodišče RS je potrdilo, da je z uveljavitvijo ZOKIPOSR Republika Slovenije po samem zakonu prevzela dolgove družbenikov izbrisanih družb do upnikov, ki razpolagajo z izvršilnim naslovom, njihove terjatve pa še niso bile poplačane ali drugače prenehale. Ker je bil tožniku po prevzemu dolga s strani Republike Slovenije v izvršbi odvzet denarni znesek, je s tem poplačal tuj dolg in mu ga je toženka dolžna povrniti.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost pripora - nasilje v družini
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so še vedno izkazane okoliščine, ki utemeljujejo izdajo ugotovitvenega sklepa, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno ponovitveno nevaren ter da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost oškodovanke, ki je ni mogoče zagotoviti z drugimi milejšimi ukrepi in je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.
prenehanje procesne legitimacije upnika - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice
Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku preneha, če je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da ne obstajajo njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku. Stečajno sodišče je ugotovilo, da je postala pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bilo razsojeno, da ne obstajata terjatev in ločitvena pravica, ki ju je pritožnik prijavil v tem stečajnem postopku.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - neprimerno sredstvo zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - sredstva izvršbe - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - plačilo denarne kazni v korist proračuna
ZIZ pri izvršbi denarnih terjatev sredstva izvršbe našteva taksativno. Katera izvršilna sredstva so dovoljena za uveljavljanje nedenarnih terjatev, pa je razvidno iz zakonskih določb, ki urejajo način izvršbe posameznih nedenarnih terjatev.
Izbira izvršilnega sredstva pri nedenarnih terjatvah ni v dispoziciji strank. Bistvo denarne kazni iz 226. člena ZIZ ni v obogatitvi tožnika, ampak je njen namen vplivati na voljo toženke, da izpolni obveznost, ki jo lahko izpolni le ona. Denarna kazen se plača v korist proračuna in ne v korist tožnika.
preživnina - spor iz družinskih razmerij - preživljanje otroka - polnoleten preživljanec - preživninsko breme - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - največja korist otroka - premoženjsko stanje - režijski stroški - ločeno gospodinjstvo - višina mesečnih prejemkov - redno šolanje kot pravni standard - status študenta
Nasprotna udeleženka predlagateljice ne preživlja v okviru gospodinjstva, zato ji mora plačevati mesečno preživnino v denarju.
Pri presoji standarda rednega šolanja se ni mogoče omejiti na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00075811
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 4, 4-6, 12, 12/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovor na tožbo - odsotnost z naroka - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - nesporni zahtevek
Minimalni standardi postopka so le dodaten pogoj za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, še vedno pa se lahko izda samo za nesporne zahtevke. Ker je tožena stranka zahtevku ugovarjala že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in zadevo odstopilo v pravdo, nato pa tudi z odgovorom na dopolnitev tožbe, ne gre za nesporni zahtevek po točki (b) prvega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. Odsotnost z naroka za glavno obravnavo pa tudi ni sama po sebi dovolj za opredelitev zahtevka kot nespornega po točki (c) prvega odstavka 3. člena Uredbe 805/2004, ampak se zahteva, da takšno ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka v skladu z zakonodajo države članice izvora. V Sloveniji ZPP za redni postopek v gospodarskih sporih ne določa, da odsotnost tožene stranke na glavni obravnavi po začetnem nasprotovanju zahtevku pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00078437
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
razlogi za razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazanost naklepa - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Že iz poimenovanja kaznivega dejanja je razvidno, da gre za napad na osebo, mlajšo od 15 let, ki je spolne narave, kar pomeni, da ga je storilec izvršil zato, da bi zadovoljeval svoj spolni nagon. Navedeno pomeni, da mora storilčev naklep v vsakem primeru zajemati tudi spolno naravo dogajanja in glede slednje mora storilec ravnati naklepno (v eventualnem ali direktnem naklepu). Ali je obdolženec z opisanim ravnanjem deloval s tem namenom, je bistvenega pomena in gre za odločilno dejstvo, ki opredeljuje navedeno kaznivo dejanje in ta namen mora biti v sodbi obrazložen.
ZPND člen 4, 4/2, 22a, 22a/4, 22b, 22b/4. ZPP člen 286b.
postopek po ZPND - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - predhodno dejanje - nekonkretiziran pritožbeni očitek - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - dokazni predlog
Ni šlo za konflikten odnos med družinskimi člani, h kateremu bi prispevali vsi udeleženi, ampak za nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in posredno nad sinom.
Otrok ni žrtev nasilja le, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom, ampak tudi, če živi v okolju, kjer se izvaja nasilje.
ZFPPIPP člen 310, 311, 330, 330/3, 383, 383/2, 383/2-3.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - skupno premoženje zakoncev
Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H se je zastavljalo vprašanje, ali upravitelj v postopku osebnega stečaja lahko prodaja premoženje, ki je predmet prijavljene in prerekane izločitvene pravice na skupnem premoženju zakoncev, če izločitveni upnik v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP.
Pasivnemu izločitvenemu upniku, ki ne vloži tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, ni mogoče nuditi varstva njegove izločitvene pravice v nedogled.
Položaja izločitvenih upnikov v stečajnem postopku nad pravno osebo in v postopku osebnega stečaja sta z odločbo Ustavnega sodišča postala povsem primerljiva. Ustavno sodišče je presodilo, da izločitvena pravica kot posledica opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ni mogla prenehati v nobenem primeru. Ker pa je Ustavno sodišče določilo, da se odločba izvrši tako, da se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice v primeru opustitve vložitve tožbe začeti po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, je po presoji pritožbenega sodišča takšna tudi ustavno skladna razlaga tretjega odstavka 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, kot sta veljala za postopek osebnega stečaja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. Takšna razlaga ni v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, saj je upnica lahko pričakovala, da se bo premoženje, na katerega se nanaša njena izločitvena pravica, zaradi opustitve vložitve tožbe prodajalo, zlasti glede na odločbo Ustavnega sodišča, saj je bila ta izdana 7. 11. 2019, kar je pred izdajo 3. dodatnega sklepa o preizkusu terjatev ter izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2022.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi električne energije - ugovor zoper sklep o izvršbi - pavšalne trditve - domneva priznanja neprerekanih dejstev - dokazni predlog za zaslišanje strank - informativni dokaz - razpravno načelo - relativna procesna kršitev - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je upoštevno le substancirano, ne pa pavšalno prerekanje, je prvostopenjsko sodišče zatrjevana dejstva iz dopolnitve tožbe glede obstoja pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ter višine in dospelosti iztoževane terjatve pravilno štelo za priznana.
Pavšalnih trditev z izvajanjem dokazov ni dovoljeno konkretizirati. Prvostopenjsko sodišče je zato dokazni predlog z zaslišanjem toženkinega zakonitega zastopnika pravilno opredelilo kot informativen, saj bi se šele z njegovo izvedbo pridobila podlaga za trditve. Zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora stranka najprej podati trditve o določenem dejstvu, šele nato se njihova resničnost lahko potrjuje z dokazi.
KZ-1 člen 48a. URS člen 53, 54, 56. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
kaznivo dejanje posilstva - izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - pravica do družinskega življenja - osebne okoliščine na strani storilca - obteževalne in olajševalne okoliščine - okoliščine za odmero kazni
Okoliščina, da je tujec izvršil kaznivo dejanje, sama po sebi ne zadostuje za njegov izgon iz države, saj bi v tem primeru ta stranska kazen avtomatično sledila vsaki obsodbi tujca za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen več kot dve leti zapora. Za izgon tujca iz države mora biti izpolnjen tudi materialni pogoj in sicer, da je na podlagi njegovih osebnih okoliščin podana resna grožnja za javni red in javno varnost, ki presega preteklo nevarnost, ki se je izrazila v trenutku izvršitve kaznivega dejanja. Pri odločanju o izreku izgona tujca iz države lahko sodišče upošteva posamezne okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, njegovo predkaznovanost. Mora pa upoštevati tudi še ravnanje storilca po izvršitvi kaznivega dejanja, kot je prostovoljna odprava posledic kaznivega dejanja, poravnava škode ali druga oblika aktivnega kesanja. Tudi pri izreku, kakor pri izvršitvi stranske kazni izgona tujca iz države pa mora sodišče paziti, da s svojo odločitvijo ne poseže čezmerno v vsebino pravice do družinskega življenja iz 53., 54. in 56. člena Ustave RS ter drugega odstavka 8. člena EKČP, katere bistvo je vzajemno uživanje staršev in otrok v skupnosti. ESČP je razvilo merila, s katerimi se poskuša zagotoviti pravično ravnovesje med legitimnim državnim interesom po zagotavljanju javnega reda in varnosti ter pravico do družinskega življenja.
ZPP člen 214, 214/1, 227, 227/5, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-24,. ZDR-1 člen 6, 6/1, 87, 87/1, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni rok - nesubstanciran dokazni predlog - goljufija - rok za podajo izredne odpovedi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Navedba tožnika, da toženka odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni konkretizirala v izreku sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je nerelevantna, zato sodišče prve stopnje nanjo ni bilo dolžno posebej odgovarjati. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kadar je podana v obliki sklepa, se ne zahteva, da bi bil odpovedni razlog naveden in tudi obrazložen v izreku sklepa. Glede obličnosti je določeno le, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki, v njej pa mora biti naveden in obrazložen dejanski odpovedni razlog (prvi in drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tej zahtevi, ki velja za vsako odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali je podana v obliki sklepa, toženka zadostila. Sklep o izredni odpovedi je vsebinsko preizkusilo kot celoto in zato tudi navedbe o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo sklepa o izredni odpovedi utemeljeno štelo kot nebistvene.