ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 5, 5/2, 34, 34/1. ZP-1 člen 144, 144/5.
stroški kazenskega postopka - povrnitev stroškov kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - sodna taksa - predlog za obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga
V četrtem odstavku 95. člena ZKP je določeno, da se lahko predlog za oprostitev, odložitev oziroma obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, med katere spada tudi sodna taksa, poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. V ZST-1 pa je v drugem odstavku 5. člena določeno, da je sodno takso potrebno plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu, ki v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZST-1 znaša 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Povsem neutemeljeno je pritožničino sklicevanje na ZP-1, ki naj bi po njenem v nasprotju z ZKP dopuščal, da lahko sodišče tudi po izvršljivosti plačilnega naloga storilcu prekrška dovoli obročno plačilo sodne takse. Pritožnica namreč spregleda, da ima ZP-1 v petem odstavku 144. člena ZP-1 identično določbo kot je v četrtem odstavku 95. člena ZKP, ki določa, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov prekrškovnega postopka potrebno podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu.
motenje posesti - motilno ravnanje - dokazi in dokazovanje - motilec posesti - ugovor pasivne legitimacije - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka
Da bi bilo dejanje motilno, mora namreč priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
Stranka ima v postopku sicer pravico izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženca v postopku nista zatrjevala.
Ravnanje po 104. členu SZ-1 ni obveznost občine (tožnice), pač pa le možnost (za toženko). Občine v opisano ravnanje ni mogoče prisiliti. Če tožnica ni tako ravnala, ima, če ni pogojev po prvem odstavku 104. čl. SZ-1, in toženka jih ne izkazuje, pravico zahtevati odpoved najemne pogodbe in posledično izpraznitev stanovanja.
Zgolj dejstvo, da tožnik ni predložil dokazila iz računovodskih knjig, ob ostalih izvedenih dokazih, ni odločilno, saj ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019284
OZ člen 18, 51, 51/1, 58, 104, 352. ZOR člen 1035, 1065. ZPP člen 11, 287, 287/2.
kršitev pogodbe - privolitev v napako - pravilo volenti non fit iniuria - zastaranje - zavrnitev dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti postopka - pogodbena odškodninska odgovornost - kreditna pogodba - pogodba o denarnem depozitu - obličnost - načelo afirmacije pogodb - teorija o realizaciji pogodbe - konkludentna ravnanja - gradbeno dovoljenje - izpolnitev z zamudo
Pisnost pogodbe ni pogoj za njeno veljavnost ter veljavnost njenih kasnejših sprememb.
Sklenjena ustna pogodba ali konkludentna dejanja sta dva različna instituta, pri čemer je iz obrazložitve sodišča prve stopnje nedvomno jasno, da je v predmetni zadevi šlo za konkludentna ravnanja strank in ohranitev spremenjene pogodbe v veljavi na podlagi teh ravnanj.
Do nepravilnega ravnanja s strani tožene stranke pri izplačevanju kredita je sicer res prišlo, vendar je v takšno nepravilno izpolnitev tožeča stranka privolila oz. je z njo soglašala, s čimer je bila kršitev sanirana.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - darilo, dano enemu od zakoncev
Četudi bi tožnica dokazala, da je do nakupa zemljišča 12. 12. 2000 pridobila in tudi prihranila 75.000,00 USD kot doto in nato pridobila še v letu 2001 225.000,00 USD kot doto, ali kot dediščino, ali kot darilo (tožnica je vse te tri možne pravne naslove navajala v svoji trditveni podlagi), dne 12. 12. 2000 kupljena sporna nepremičnina in nato do leta 2009 zgrajena stanovanjska hiša glede na pridobljena zneska namenskega kredita za gradnjo v letu 2001 in 2003 in tudi porabljena za gradnjo, sporna nepremičnina ne more predstavljati posebnega premoženja tožnice.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00017658
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. ZD člen 177.
določitev pristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - preizkus pristojnosti - čezmejno dedovanje - mednarodni element - običajno prebivališče - običajno prebivališče zapustnika
Sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno odločati o dedovanju zapustničinega premoženja, ker zapustničino običajno bivališče ni bilo v Republiki Sloveniji.
Neutemeljeno je stališče, da edina družbenika ne moreta biti hkrati izključena iz družbe, kar bi pomenilo, da je družba brez družbenikov, in da naj bi bilo v nasprotju z zakonom. Materialno pravo rešuje tudi to skrajno možnost v zadnji alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1.
Združevanje pravd v skladu s 300. členom ZPP je stvar materialnega vodstva sodišča prve stopnje in zavrnitev predloga za združitev ni razlog za izločitev sodnice po šesti točki 70. člena ZPP.
Višina škode v postopku ugotavljanja razlogov za izključitev družbenika sama po sebi ni bistvena, saj ne gre za odškodninski spor. Tretji odstavek 501. člena ZGD-1 razlogov ne opredeljuje, ampak navaja le nekaj primerov. Vsi ti kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo. Taki primeri so res najbolj jasni, niso pa edini. Utemeljen razlog je tudi, da med družbeniki, ne glede na krivdo kogarkoli, obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. V ta okvir je mogoče šteti tudi dejstva, ki ne učinkujejo neposredno v družbi, vendar se njihove posledice v družbi vseeno lahko čutijo.
O strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ravna v nasprotju s strokovnimi in poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
Pojasnilna dolžnost zdravnika zavezuje, da pacientu odkrito in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni, različne možnosti zdravljenja, morebitne nevarnosti in predvidljivost uspeha.
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti glede tveganj se od zdravnika pričakuje, da pacienta seznani z rednimi tveganji posameznega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja. Opozorilo mora upoštevati tudi redka tveganja, če lahko ta v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljenja bolezni ali ga celo presegajo in bi zato lahko vplivala na pacientovo privolitev v zdravljenje.
Neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti postane odškodninskopravno pomembna šele takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
Pojasnilna dolžnost je predpisana zato, da se pacient na podlagi relevantnih informacij lahko odloči za ali proti posegu (da lahko poda t. i. informirano soglasje). Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti o tveganjih zdravljenja predstavlja kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah. Stranka, ki je kršila svoje pogodbene obveznosti, odgovarja za škodo, ki je s takšno kršitvijo v pravnorelevantni vzročni zvezi. Neposredni vzrok škode, ki izvira iz realiziranega tveganja, je medicinski zaplet, medtem ko ima kršitev pojasnilne dolžnosti značaj posrednega vzroka. Škode zaradi uresničenega tveganja, na katerega pacient ni bil opozorjen, zato ni mogoče avtomatično pripisati kršitvi pojasnilne dolžnosti, temveč je vzročna zveza vzpostavljena le, če obstaja možnost, da bi pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost zaplet in s tem škodo preprečila. To pa je tedaj, ko bi glede na zdravstveno stanje pacienta, dosegljive oblike zdravljenja ter naravo konkretne oblike zdravljenja, njegove pričakovane pozitivne učinke in z njim povezana tveganja pravilno izpolnjena pojasnilna obveznost pri pacientu povzročila vsaj razmislek (notranji konflikt), ali naj se posegu podvrže ali ne. Če je izkazano, da pojasnilo o tveganju ne bi spremenilo toka dogodkov, ker pri pacientu ne bi povzročilo nobene dileme glede strinjanja s posegom, ni razloga za to, da bi sodišče posledice naključnega zapleta v procesu zdravljenja s pacienta prevalilo na zdravnika.
Sodišče prve stopnje je, potem ko je podvomilo v prodajno ceno, ki jo je predlagal upravitelj, smelo upravitelju odrediti, da objavi nezavezujoče zbiranje ponudb, s katerim bo pridobil (dodatne) informacije, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Navedeni postopek spada med priprave za prodajo premoženja stečajnega dolžnika in še ne predstavlja njegove prodaje. Sodišče bo na podlagi upraviteljevega predloga, podanega po izvedbi nezavezujočega zbiranja ponudb, s sklepom odločilo o njihovi prodaji in šele takrat določilo tudi prodajno ceno, pritožnica pa bo tudi takrat imela možnost vložiti pritožbo, če se s ceno ne bo strinjala.
enotna kazen - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kršitev kazenskega zakona
Sodišče prve stopnje je obtožencu izreklo tudi enotno kazen štiri leta in osem mesecev zapora, pri čemer je kot določeni upoštevalo po dve leti zapora za vsako od obeh kaznivih dejanj ter kazen deset mesecev zapora, ki je bila obtožencu s sodbo istega sodišča VII K 4680/2017 izrečena dne 12. 3. 2018, v izrek enotne kazni po obeh sodbah povzelo tudi odločbo o odvzemu premoženjske koristi iz prejšnje sodbe, s takšnim ravnanjem pa je kršilo kazenski zakon. Pritožbeno sodišče je zato poseglo v odločbo o odvzemu premoženjske koristi v znesku 70,00 EUR (po sodbi VII K 4680/2017 z dne 12. 3. 2018). Člen 53 KZ-1 namreč določa pravila za odmero kazni za kazniva dejanja v steku, ki se uporabljajo tudi takrat, kadar se odmerja kazen obsojencu v skladu s 55. členom KZ-1, kot je to storilo sodišče prve stopnje in pri izreku enotne kazni upoštavalo kazni, ki ju je določilo za obravnavani kaznivi dejanji in kazen deset mesecev zapora po prejšnji obsodbi, ki je obsojenec še ni prestal. Enotno kazen je izreklo po pravilu iz 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 tako, da je izrečena enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni in ni dosegla njihovega seštevka. Na tak način izrekanja enotne kazni se spreminjajo samo odločbe o kazni, medtem ko odvzem premoženjske koristi ni kazen, temveč poseben ukrep, na podlagi katerega se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja. Odvzem premoženjske koristi, izrečen obtožencu s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 4680/2017 z dne 12. 3. 2018 kljub izreku enotne kazni z izpodbijano sodbo, ni izgubil svoje samostojnosti, v tem delu je navedena sodba pravnomočna in izvršljiva, zato je povsem nepotrebno, da bi sodišče obtožencu še enkrat odvzelo protipravno premoženjsko korist.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. ZPP člen 145, 145/1.
sprememba naslova dolžnika - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - novela ZFPPIPP-G - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo
Glede na zakonsko pravico oziroma pravno dobroto odpusta obveznosti, ki stoji nasproti upnikovi ustavni pravici do zasebne lastnine, je pravilna in zelo razumna ureditev, ki upniku ne nalaga več še dolžnosti preverjanja dolžnikove obsojenosti za določena kazniva dejanja, ki že ves čas pomenijo oviro za odpust obveznosti, in vložitve ugovora proti odpustu obveznosti.
Pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana iz kazenske evidence, je predstavljala oviro za odpust obveznosti že v času, ko je bil v obravnavani zadevi začet postopek odpusta obveznosti. Dolžnik, ki je bil obsojen za tako kaznivo dejanje, ki do poteka preizkusnega obdobja še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence, tako nikoli ni mogel upravičeno pričakovati, da bo deležen odpusta obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018611
OZ člen 468, 468/2, 468/3, 480, 480/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba - stvarna napaka - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - izguba pravic - stroški postopka - potni stroški stranke - pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov - prekluzivni rok za grajanje napak - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zatrjevano škodo pravilno opredelilo kot škodo zaradi zaupanja. V konkretnem primeru namreč tožeča stranka (kupec) zoper toženo stranko (prodajalca) uveljavlja zahtevek na povračilo 34.189,55 EUR, kolikor je morala tožeča stranka, zaradi zatrjevane napake toženčeve vodovodne cevi, plačati svojemu končnemu kupcu. Odgovornost za tovrstno škodo pa se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, temveč po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake. Ena izmed teh je tudi sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku. Da tožeča stranka zahtevka v tem roku ni uveljavljala, pa pritožbeno ni izpodbijano.
Udeležencem, ki so našteti v 2. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, med katere sodijo tudi stranke, se, glede na to, da je na relaciji Ž. – K. vzpostavljena avtobusna povezava, prizna le cena povratne avtobusne vozovnice.
Tudi po dopolnjeni določbi prvega odstavka 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, kar velja tudi za uveljavljanje ugovora zaradi pobota in zastaranja, in ni omejeno na pripravljalne vloge med pripravami za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje toženke ni pozivalo, da v določenem roku dopolni odgovor na tožbo, predlaga dodatne dokaze ali dodatno obrazloži svoje predhodne navedbe.
poenostavljena prisilna poravnava - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - dopolnitev zahteve
Za dolžnikovo pričakovanje v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje glede posodobljenega seznama terjatev, ki ga je dolžnik očitno štel za pogoj, ki se mora izpolniti, da bo poslal sodišču še zahtevane listine iz sklepa o dopolnitvi, ni bilo nobene podlage. Določba 221.f člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče potrditev prisilne poravnave zavrne, če predlagatelj po tem, ko ga sodišče k temu pozove, ne dopolni zahteve v skladu z zahtevo sodišča, je jasna. Takšna stroga zakonska določila pa terjajo od dolžnika še posebno skrbnost in aktivno ravnanje. Dolžnik bi moral (v skladu s pozivom sodišča) v postavljenem roku predložiti popravljen posodobljeni seznam terjatev in (predvsem) listine, zahtevane v sklepu o dopolnitvi.
Sodišče nima diskrecijske pravice, da v vsakem posameznem primeru odloči, ali je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v preizkusni dobi nujen ali ne.
preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - zdravniško spričevalo - načelo pomoči prava neuki stranki - pravica do izjave stranke - celovita dokazna ocena
Ocena tožnikove izpovedbe ni dovolj skrbna. Tožnik se sklicuje na izpovedbo v kazenski zadevi, zato bi moralo sodišče vrednostno oceniti celotno izpovedbo, v kolikor je menilo, da ga samo natančneje ne rabi izpraševati. Ker je to ključni dokaz tožbenih trditev, bi natančno izpraševanje najverjetneje pripomoglo k jasnejšemu ugotavljanju bistvenih dejanskih ugotovitev.
posojilna pogodba - igre na srečo - družbena pogodba
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da gre za realizacijo skupnega dogovora o delitvi dobitka, okoliščine pa so najbližje dejanskemu stanu družbene pogodbe iz 990. člena OZ.
kazniva dejanja zoper premoženje - odvzem motornega vozila - nadaljevano kaznivo dejanje - istočasno ali zaporedoma - časovna povezanost
Upravičena bi bila pravna kvalifikacija kot nadaljevano kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po tretjem in prvem odstavku 210. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1, v kolikor bi bila dejanja medsebojno povezana, da se z življenjskega stališča pokažejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te celote. Da lahko serijsko dejavnost obdolženca opredelimo kot nadaljevano kaznivo dejanje morajo biti izpolnjeni konstantni kriteriji in vsaj eden od variabilnih kriterijev.