ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je dokazne predloge obrambe za zaslišanje odgovornih oseb v družbi V. d.d. zavrnilo, ker za razsojo v tej kazenski zadevi razlogi za zamudo družbe V. d.d. pri plačilu obveznosti do obsojenkine družbe niso pomembni. Posel, ki ga je obsojenka sklenila z oškodovano družbo, namreč ni bil pogojevan s plačilom s strani družbe V. d.d., terjatev obsojenkine družbe do družbe V. d.d. pa je bila že v času sklenitve pogodbe z oškodovano družbo zastavljena za poplačilo kreditov pri banki. Tudi potem, ko je družba V. d.o.o. plačilo izvršila, le-to ni bilo namenjeno poplačilu terjatve oškodovane družbe in je obsojenka velik del sredstev, ki je bil s strani družbe V. d.d. nakazan njeni družbi, kasneje bodisi dvignila z računa bodisi prenesla na drug transakcijski račun družbe, pri čemer dokumentacije o uporabi tega denarja ni.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - trditvena podlaga
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne presoje, da tožeča stranka ni podala zadostne trditvene podlage glede obstoja nepremoženjske škode zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe.
ZZZDR člen 58. ZN člen 47, 47/1. ZPP člen 14, 15, 286, 339, 339/2-8, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - primarni podredni tožbeni zahtevek - sklep, s katerim se postopek konča - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - preiskovalno načelo - dokazovanje - prekluzija - dogovor o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - ničnost - teorija realizacije
Podredni zahtevek je kot eventualno objektivno kumulirani zahtevek ne le vrednostno – kot dajatveni sam po sebi s številčno opredelitvijo - ločen od primarnih zahtevkov, in s tem avtomatično samoomejen na nemožnost revizijskega izpodbijanja pravnomočne sodne odločitve v tem delu, temveč ima tudi svojo posebno procesno identiteto, postavljen je le pogojno za primer, če ne bi bilo ugodeno primarno uveljavljanim zahtevkom (tretji odstavek 182. člena ZPP). Zato se ne glede na posamična morebitna skupna vprašanja vrednosti iz nedenarnih primarnih zahtevkov in denarnega podrednega zahtevka ne morejo seštevati (peti odstavek 367. člena ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta bili pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja vezani na tožnikove pravočasne in vsebinsko ustrezne oziroma popolne dokazne predloge tudi v zvezi z v reviziji ponovno odprtim vprašanjem izvora denarnih sredstev za toženkin nakup treh stanovanj v Nemčiji (načelo razpravnosti iz 7. člena ZPP). Zato sklicevanje na dolžnost sodišča, ki naj bi moralo kar samo poiskati naslove bank z internetnih strani, pomeni nerazumevanje omenjenega procesnega načela, ki dovoljuje uporabo preiskovalnega načela (torej izvajanje dokazov po uradni dolžnosti brez predlogov pravdnih strank) le v izjemnih primerih, določenih v drugem odstavku 7. člena ZPP.
Ker je tožnik šele po prvem naroku za glavno obravnavo predlagal, naj sodišče prve stopnje na podlagi 227. člena ZPP pozove toženko, da predloži podatke o stanju na računih pri bankah v Nemčiji za vse sporno obdobje, pri čemer ni niti navedel opravičljivih razlogov za takšno kasnejše navajanje, je bil s tem dokaznim predlogom prekludiran, kot sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno ugotavljata (286. člen ZPP). Procesno pravilno sta sodišči ravnali tudi v zvezi z dopolnitvami navedb glede naslovov bank, saj tožnik teh podatkov na poziv sodišča prve stopnje ni pravočasno predložil. Prav tako na poziv ni založil stroškov za prevode zaprosila nemškim bankam, pa čeprav je sodišče prve stopnje njegovega pooblaščenca celo dvakrat pozvalo, nato pa procesno pravilno ni upoštevalo predloga za podaljšanje roka za predložitev prevodov. Posledično njegovi dokazni poskusi niso bili uspešni - ena banka je sporočila, da ne razume slovenskega jezika, pri eni so sicer slovenski jezik razumeli, vendar so sporočili, da izpisov več ne hranijo v arhivu, glede ene banke pa niti ni bil sporočen naslov in se je zato pošiljka vrnila. Tožnikovo dokazovanje torej ni bilo uspešno zaradi njegove neustrezne oziroma pomanjkljive dokazne aktivnosti in ne zaradi procesno pomanjkljivega ravnanja sodišč prve in druge stopnje. Ob povedanem očitane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odtegnitev možnosti obravnavanja pred sodiščem oziroma tudi kršitev pravice do izjave) ni, kot tudi ne kršenih z ustavo zagotovljenih pravic do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in do enakega obravnavanja v postopku (22. člen Ustave RS), prav tako ponovno izpostavljenih v reviziji.
Protispisnost lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa samega avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Takšne zmote sodišči nista zagrešili.
Res mora biti dogovor o razdelitvi skupnega premoženja sklenjen v notarskem zapisu v skladu s citiranima določbama 58. člena ZZZDR in 1. točke 47. člena ZN, sicer je ničen, in teorija o realizaciji v takih primerih v skladu s sodno prakso ne pride v poštev. Vendar pa je treba to pravno vprašanje v predmetni zadevi presojati v kontekstu konkretnih okoliščin. Namen notarskega zapisa je varovanje pred nepremišljenostjo zakoncev, ko so čustveno in/ali življenjsko povezani, oziroma se takšno razmerje predpostavlja v času trajanja zakonske zveze. V konkretnem primeru pa je po ugotovitvah obeh sodišč bila že prodaja izvedena v času, ko je dejansko razpadla zakonska skupnost. Med pravdnima strankama tudi ni bilo spora glede višine in obsega tega dela skupnega premoženja, saj sta si kupnino sporazumno razdelila. Denarni delež, ki ga je torej prejela toženka, tako ni več predstavljal skupnega premoženja temveč njeno posebno premoženje. Zato tudi financiranje stanovanj v Nemčiji, delno iz omenjenega izkupička od kupnine, ne more predstavljati delnega financiranja iz sredstev skupnega premoženja, kot to poskuša še prikazati revizija.
ZPP člen 367a, 367c/2. ZSP člen 7. ZKoIP člen 10, 11.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - veljavnost kolektivnih pogodb - več reprezentativnih sindikatov - aneks h kolektivni pogodbi, ki ga ne podpišejo vsi reprezentativni sindikati
Ker revizijsko sodišče ne ugotavlja pogojev za dopustitev revizije, ki so določeni v 367.a člena ZPP, in sicer tako glede očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, navedenih materialno pravnih vprašanj in navedb o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotni praksi višjega sodišča (saj zadeve, na katere se sklicuje tožena stranka, niso primerljive), je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZKP člen 216, 216/7, 219, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/5. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - nedovoljen dokaz – hišna preiskava - zapisnik o hišni preiskavi - ogled - zapisnik o ogledu - pravica do pravnega sredstva - izčrpanje pravnih sredstev
Nižji sodišči sta iz drugih dokumentov v spisu (zapisnik o ogledu, fotoalbum, poročilo NFL, zagovor obsojenca) ugotovili, da je bila rokavica z biološkimi sledmi obsojenca najdena ob hišni preiskavi, da sta bili ob najdbi prisotni dve priči, dokaz pa je bil ustrezno zavarovan. Zgolj nestrinjanje zagovornikov z dokaznimi zaključki sodišča (da dokaz rokavice ni bil najden ob hišni preiskavi, da ni bil zasežen in da najdbe nista potrdili priči) ne utemeljuje vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo sedmega odstavka 216. člena ZKP in vplivom na zakonitost sodbe.
Prvostopenjska sodba je obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnem dejstvu, to je o zakonitosti opravljene hišne preiskave. Višje sodišče je, namesto da bi izpodbijano sodbo razveljavilo, napako prvostopenjskega sodišča skušalo odpraviti z lastno presojo na prvi stopnji uveljavljanih kršitev in tako napravilo lastne dejanske in pravne zaključke, ki jih sodba prvostopenjskega sodišča ne vsebuje. S tem je ravnalo v nasprotju z načelom odločanja na več stopnjah in obsojenčevi obrambi odvzelo možnost učinkovitega pravnega sredstva, ki mu ga zagotavlja 25. člen Ustave RS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007579
ZKP člen 94, 372, 372-4, 420, 420/2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – goljufija - stroški kazenskega postopka - separatni stroški - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (obsojenčev odškodninski zahtevek v znesku 225.000,00 EUR in njegov zagovor, da je od zavarovalnice želel dobiti prav takšen znesek), obsojenčevega ravnanja, ki je sicer ostalo pri poskusu, ni mogoče pravno opredeliti po prvem odstavku 211. člena KZ-1, zato je neutemeljena trditev obrambe, da je lahko podan obsojenčev naklep le do višine zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica obsojencu dejansko priznala.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj od dohodkov podobnih dividendam - neupoštevanje pravnih poslov pri obdavčenju - ekonomska vsebina poslov - umetni konstrukt - prikrito izplačilo dobička - izplačilo odvisne družbe matični družbi iz druge države članice EU - zloraba - neuporaba direktive EU
Posojilna pogodba, sklenjena med odvisno družbo in njeno francosko matično družbo in plačevanje obresti na njeni podlagi, z davčnega vidika niso upoštevane. Pravilna pravna podlaga za takšno odločitev je po presoji revizijskega sodišča četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se „z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju“ ter da v primeru, „če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.“ V tem primeru je zato treba celotni znesek izplačil odvisne družbe davčno obravnavati kot prikrito izplačilo dobička.
spor o pristojnosti - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - obligacijskopravni spor - postopek v gospodarskih sporih - stvarna pristojnost
Spor glede prenosa lastninske pravice kot izpolnitve obligacijskega pravnega posla (kot tipa zavezovalnega pravnega posla) je obligacijskopravni spor, ki je enak drugim izpolnitvenim sporom. Zato v takem primeru ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičnini.
Ker tožnica prenos lastninske pravice uveljavlja z zahtevkom za izpolnitev izjave kot zaveze k neodplačnemu prenosu lastninske pravice, gre v okoliščinah konkretne zadeve za obligacijskopravni spor, za katerega se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ali se mora sodišče v primeru, da je obstoj insolventnosti v času oprave izpodbijanih dejanj prerekan s strani upnika (tožene stranke), do tega vprašanja opredeliti.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Glede na število očitanih kaznivih dejanj umora po 116. členu KZ-1, ter dejstvo, da osumljencu zdravniška licenca (še) ni bila odvzeta in da torej delo zdravnika sme opravljati (doma ali v tujini), možnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj ni mogoče izključiti. Gre za izjemno huda kazniva dejanja zoper življenje ljudi, zato za odreditev pripora zadostuje ugotovljena stopnja verjetnosti ponovitve.
stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - izročitev nepremičnine
Dejanska situacija, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank, ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Ker v konkretnem primeru toženka ni izpolnila ničesar, tožnica pa (nesporno) ne v celoti (nesporno ne 44.291,95 EUR), gre za dejansko situacijo, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank (druga alineja 2. točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP), kar ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP). Če namreč pri prodaji stanovanja kupka sploh ni plačala kupnine ali je ni plačala v celoti, prodajalka pa ni izročila posesti niti izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za katero lahko sopogodbenica stečajne dolžnice tudi po začetku stečajnega postopka zahteva, da stečajna dolžnica izpolni svojo obveznost v celoti in v pogodbenih rokih (drugi in tretji odstavek 264. člena ZFPPIPP).
ZOR člen 104, 172, 210. ZGD člen 230, 230/1, 240, 243, 243/1, 243/3.
pridobitev lastnih delnic - ničnost pogodbe - neupravičena pridobitev - pobot - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve
Predpostavke kondikcijskih zahtevkov se ne prekrivajo nujno s predpostavkami odškodninskih zahtevkov (tudi če ne upoštevamo elementa krivde).
Šele v prvič ponovljenem postopku je toženka uveljavljala pobotni ugovor, ki je bil pretežno utemeljen na odškodninski podlagi (in na tej podlagi tudi že preizkušen in zavrnjen), medtem ko (lastnega) zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve zaradi ničnosti Pogodbe ni ustrezno postavila. Kot je namreč pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje, njena navedba iz vloge z dne 27. 3. 2008 (ki jo izpostavlja tudi v točki G pritožbe z dne 24. 9. 2010), da se »[s] tem, kar terja s predmetno tožbo, [...] tožeča stranka skuša na račun tožene stranke neupravičeno obogatiti [...]«, smiselno sploh ne pomeni uveljavljanja kondikcije kot posledice ničnosti Pogodbe, temveč zgolj trditev, da se tožnica (šele) skuša obogatiti, torej da bo obogatena, če bo s tožbenim zahtevkom uspela doseči vračilo kupnine za delnice.
Tudi zato tožbena terjatev tožeče stranke na vrnitev prepovedanih plačil in nasprotna, v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke iz naslova neupravičene pridobitve, materialnopravno nista odvisni druga od druge,(8) kar posledično pomeni, da ni nujno, da odločitev sodišča v tem sporu (glede na ne/uveljavljane zahtevke in njihovo ne/utemeljenost) vzpostavi tako (premoženjsko) stanje, da nobena pogodbena stranka ne pridobi ničesar na račun druge stranke.
ZP-1 člen 14, 14/3, 15, 15/2, 15a, 56, 56/3, 156, 156-1. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Sodišče se mora ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo seznaniti z navedbami strank ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe opredeliti. Prav tako se mora opredeliti do dokazov, ki jih stranka predloži sodišču, in do podanih dokaznih predlogov.
Še posebej v situaciji, ko je na pravni osebi breme, da s predložitvijo dokazov izkaže obstoj razloga, ki jo razbremenjuje odgovornosti, mora sodišče pravni osebi omogočiti, da z dokazi, ki jih je predlagala, dokaže obstoj zatrjevanih dejstev. Kolikor presodi, da dokazni predlogi niso pravno relevantni, in jih zavrne, pa mora jasno obrazložiti, zakaj predlaganih dokazov ne bo izvedlo.
Kadar se odgovorni osebi pravne osebe očita, da je prekršek storila z opustitvijo dolžnega nadzorstva, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezana izvajati v okviru dolžnega nadzorstva, ni opravila.
predlog za dopustitev revizije - delovršna pogodba - znižanje plačila - stvarne napake - ugovor znižanja plačila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002730
ZIL-1 člen 46, 47. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - blagovna znamka - kolektivna blagovna znamka - položaj tretje osebe - uporaba kolektivne blagovne znamke
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je član nosilca kolektivne znamke lahko tretja oseba v smislu prvega odstavka 47. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
Kdo je v času storitve očitanega prekrška nastopal v funkciji predsednika uprave, predstavlja odločilno dejstvo za ugotovitev odgovornosti odgovorne osebe in tudi za ugotovitev odgovornosti pravne osebe, katere odgovornost za očitani prekršek temelji na opustitvi dolžnega nadzorstva njene odgovorne osebe.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Izvedba ustne obravnave je potrebna tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Sodišče v takem primeru z vidika poštenega sojenja ne more ustrezno oceniti dejanskega stanja in storilčeve odgovornosti, če dokazov ne izvede neposredno na ustni obravnavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00011192
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 29, 29/1, 40.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - izstavitev zemljiškoknjižne listine - nujno sosporništvo - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče sledi stališču literature, da je treba določbo petega odstavka 168. člena ZIZ razlagati na način, da pride tožba po tem členu v poštev le za primere, ko listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika (40. členu ZZK-1), obstaja, upnik pa z njo ne razpolaga. Iz določbe petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja, da sodišče, ki odloča o tožbi, torej ne zemljiškoknjižno sodišče ampak pravdno, odloči o vpisu (pravilno vknjižbi) lastninske pravice na dolžnika. To pomeni, da pravdno sodišče zgolj „preveri“, ali so za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Pogoj za vknjižbo lastninske pravice je tudi obstoj listine, ki dokazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice (40. člen ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 29. člena ZZK-1). Zato je logično, da s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik ne more šele zahtevati izstavitve zemljiškoknjižne listine, ampak mora njen obstoj v tožbi zatrjevati, in če je zatrjevano dejstvo sporno, ga tudi dokazati.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Pri obdolženki obstoji ponovitvena nevarnost, saj je dejavnost, ki se ji očita kot kriminalna, opravljala vse od leta 2010, kar kaže na utečeno in dobro organizirano delovanje ter izkoriščanje socialne in ekonomske stiske deklet, ki so se na ta način udinjale prostituciji ter je tako pridobivala denarna sredstva za svoje potrebe, ko je polovico zneska, ki ga je za prostitucijo plačala stranka, pripadel njej. Obdolženka je sicer brezposelna in brez premoženja, kar omogoča sklepanje, da ji je ta vir zaslužka pomenil njeno osnovno dejavnost za preživljanje.