motenje posesti - pravica do stvarne služnosti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
V pravdi zaradi motenja posesti se ne ugotavlja pravica do služnosti, zato ni pomembno ali je tožnik služnost izvrševal kot je vpisana v zemljiški knjigi ali kako drugače.
ZPIZ-2 člen 60, 60/1, 60/1-2.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37, 37/1, 37/3.
vdovska pokojnina - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - pokojninska doba - vdova
Ne glede na to, da se je tožničinemu možu (še naprej) izplačevala starostna pokojnina, priznana z odločbo z dne 30. 8. 1994, ta pokojnina, pa čeprav je bil do nje upravičen tudi na dan smrti, ne more predstavljati osnove za odmero tožničine vdovske pokojnine. Pokojnina, ki se je pokojnemu tožničinemu možu še naprej izplačevala, je bila odmerjena pred uveljavitvijo sporazuma na podlagi določb ZPIZ/92 z upoštevanjem skupne pokojninske dobe dopolnjene v BiH in Sloveniji in se je pokojnemu tožničinemu možu le izplačevala, ker ima sporazum vgrajeno načelo varstva pridobljenih pravic. Bistvo v tej zadevi je, da je bila pokojnemu tožničinemu možu starostna pokojnina po sporazumu odmerjena z odločbo z dne 29. 10. 2013.
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje in pred tem toženec, tožnici skladno z 2. alinejo prvega odstavka 60. člena ZPIZ-2 odmerilo vdovsko pokojnino in jo upoštevalo kot osnovo pokojnino, ki je bila pokojnemu B.B. odmerjena na podlagi slovenske dobe po sporazumu z odločbo z dne 29. 10. 2013.
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4, 64, 73. ZPP člen 319, 319/2.
načelo formalne legalitete - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor tretjega
Kot pritožba sicer pravilno izpostavi, je v izvršilnem postopku potrebno zagotoviti učinkovito sodno varstvo tretjim, ki imajo pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar mora svoj interes uveljavljati tretji v svojem ugovoru (64. člen ZIZ), tudi v povezavi z morebitnim predlogom za odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Dolžnica nima pravnega interesa, da glede na obravnavani pravnomočni izvršilni naslov izvršbi nasprotuje.
začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - okoliščine konkretnega primera - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - izjema od pravila
Preizkusno obdobje sodišče določi glede na okoliščine vsakega posameznega primera: Dolžnik je star 53 let in iz njegovih navedb ne izhaja, da ne bi bil zdrav in sposoben za delo. Dolžnik sicer navaja, da ni nobenih razpisov za dela, kakršna bi lahko opravljal s svojo izobrazbo, vendar višje sodišče ugotavlja, da ni z ničemer potrdil svojih trditev, da ni večje verjetnosti, da bi lahko pri svoji starosti našel zaposlitev, ki bi mu prinesla pomembno višje prihodke. Dolžnik tudi tekom stečajnega postopka vztraja, da je edino opravljanja samostojne dejavnosti v obliki s. p. - ja edini način, na katerega lahko zasluži denar in trdi, da mu je sodišče s tem, ko mu ni dovolilo nadaljevanja poslovanja v postopku osebnega stečaja, preprečilo možnost omembe vrednega zaslužka in vplačil v stečajno maso. (Višje sodišče je v sklepu VSL Cst 194/2021 z dne 11. 3. 2020 zapisalo, da dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo glede na svoje preteklo poslovanje).
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgotrajnega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne izoblikuje, vendar pa je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti.
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 1060. ZPP člen 212.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - premoženjska in nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - merila za določitev odškodnine
ZPŠOIRSP za primer uveljavljanja denarne odškodnine v sodnem postopku ni vzpostavil domneve vzročnosti niti domneve o obstoju škode.
Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, če je dokazni predlog brez dejanske trditvene podlage oziroma ni substanciran. Substanciranje pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Predlagatelj dokaza nosi breme prepričevanja sodišča, da je dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - prepovedana droga - večja količina - namen prodaje - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene
Ugotovitev, da zasežena količina prepovedane droge znatno presega obtoženčeve morebitne potrebe oziroma, da ni mogoče slediti zagovoru, da je bila namenjena izvajanju alternativnega preventivnega zdravljenja, je podatek, ki vsekakor potrjuje namen nadaljnje prodaje, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno argumentiralo tudi z izračuni izvedenke.
začetek postopka osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči.
denarna kazen za pričo - izostanek priče z glavne obravnave - zavrnitev pritožbe
Da bi lahko sodišče izostanek katerega od procesnih udeležencev z glavne obravnave opravičilo, mora biti prehodno seznanjeno z okoliščinami, ki so izostalemu procesnemu udeležencu preprečevale prihod na sodišče.
ZDSS-1 člen 73, 73/2.. Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (1993) točka 1.
dodatek za nego in pomoč - izplačevanje
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/1993 v I. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, s tem da se sobota ne upošteva kot delovni dan. Upoštevajoč, da je sodišče odločilo o bodočih rednih nakazilih iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga I. točka citiranega Sklepa izrecno obravnava, bi pri odločanju moralo upoštevati, da mora tožena stranka bodoče v plačilo dospevajoče zneske izplačati do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj.
ZPP člen 14, 41, 41/1, 44, 44/3, 70, 70-6, 73, 212, 243, 325, 325/1. URS člen 23, 25. OZ člen 10. KZ člen 37, 37/2, 213, 213/1. ZPP-E člen 125, 125/1.
sporna vrednost predmeta - več tožbenih zahtevkov - videz nepristranskosti - izločitveni razlog - izdaja dopolnilne sodbe - višina denarne odškodnine - odločanje o pravdnih stroških - neposlovna odškodninska odgovornost - kriterij uspeha v pravdi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - kaznivo dejanje izsiljevanja - nepremoženjska škoda - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode
Toženka bi namreč morala označbi vrednosti spornega predmeta oziroma temu, da sta tožnika navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavljata s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, za kar pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, ugovarjali najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZPP.
nasilje v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - psihično nasilje - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi
Za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja mora predlagateljica dokazati, da jo je nasprotni udeleženec psihično nadlegoval.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sprejem osebe na zdravljenje
V predmetni zadevi zadržana oseba po uradni dolžnosti postavljenega odvetnika ni zamenjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v ZDZdr predpisani postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih opravilo z po uradni dolžnosti postavljenim odvetnikom.
najbližja oseba - ambulantno zdravljenje - nerojeni otrok - varovanje zdravja
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v postopku vsaj preveriti, ali je šteti partnerja za najbližjo osebo po 10. točki drugega člena ZDZdr, sicer pa glede na podatke v spisu in izpovedbo nasprotne udeleženke odločiti, da se partnerja zasliši kot drugo osebo, ki bi lahko dala podatke, pomembne za odločitev. Zaslišanje partnerja je torej pomembno ne le zato, da bi si tako lahko ustvarilo vtis o odgovornosti partnerja, njegovem načinu življenja in njegovi zmožnosti za preživljanje družine, kot navaja pritožnica, pač pa zato, da bi lahko pridobilo podatke, potrebne za odločitev, ali so podani pogoji za ambulantno zdravljenje nasprotne udeleženke oziroma za nadzorovano obravnavo.
nasilje v družini - nasilje nad otrokom - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - predpostavke za izdajo - namen instituta - trajanje varnostnega ukrepa - trajanje nasilnega dejanja - zavrnitev predloga - neogroženost otroka - stroški postopka
ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da se ukrepi izrečejo za največ 12 mesecev in se lahko na predlog, ki je vložen pred njihovim iztekom, večkrat podaljšajo. Drugače kot za prvi izrek ukrepa, za podaljšanje ukrepa niso izrecno določene predpostavke, ki morajo biti podane za odločitev o podaljšanju. Pri presoji, katere od predpostavk, ki so določene za izrek ukrepa, morajo biti podane za njihovo podaljšanje, je zato treba upoštevati namen instituta. Ker ukrepi po ZPND omejujejo pomembne osebne dobrine povzročitelja nasilja, mora biti za njihov izrek izkazano njegovo nasilno ravnanje. Ukrepi morajo biti zadostni, da žrtev zaščitijo v obdobju, ki ga potrebuje, da se zagotovi trajnejšo zaščito. Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa, je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji tako na oceni verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa.
odločitev o pravdnih stroških - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Na podlagi spletne aplikacije Google maps sodišče druge stopnje ugotavlja, da je navedena odvetniška pisarna oddaljena od sodišča prve stopnje (Sodna ulica 14, Maribor) vsega 400 metrov, zato pooblaščencu tožeče stranke ne pripada strošek iz naslova odsotnosti iz pisarne v času potovanja po četrtem odstavku 6. člena OT.
začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - sprememba sklepa o začasni odredbi - stiki staršev z otrokom - obseg in način izvajanja stikov - sprememba stikov - izvrševanje stikov z otrokom - konfliktnost med starši - način izvrševanja stikov
Nasprotna udeleženka v predlogu za izdajo začasne odredbe, razen opisa dogodka z dne 12. 12. 2020, ni substancirano navedla dejstev, zaradi katerih predlaga, da se predaja otroka opravi na javnem mestu in da obstaja ogroženost otroka, ki narekuje (na podlagi 157. člena v zvezi s 161. členom DZ), da se že v navedeni fazi postopka z začasno odredbo spremeni dosedanji način prodaje otroka ob stikih, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 19. 8. 2020, s tem, da je nasprotna udeleženka v predlogu predlagala spremenjen način predaje otroka le ob stikih ob vikendih, ne pa tudi ob stikih, ki so določeni med tednom.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Taksni zavezanec mora zaprositi za oprostitev ali odlog plačila sodne takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu, ta rok pa je potekel v predmetni zadevi 8. 11. 2018. Pritožnikov predlog z dne 27. 10. 2020 je bil prepozen.