ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4, 64, 73. ZPP člen 319, 319/2.
načelo formalne legalitete - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor tretjega
Kot pritožba sicer pravilno izpostavi, je v izvršilnem postopku potrebno zagotoviti učinkovito sodno varstvo tretjim, ki imajo pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar mora svoj interes uveljavljati tretji v svojem ugovoru (64. člen ZIZ), tudi v povezavi z morebitnim predlogom za odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Dolžnica nima pravnega interesa, da glede na obravnavani pravnomočni izvršilni naslov izvršbi nasprotuje.
začetek postopka osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči.
začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - okoliščine konkretnega primera - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - izjema od pravila
Preizkusno obdobje sodišče določi glede na okoliščine vsakega posameznega primera: Dolžnik je star 53 let in iz njegovih navedb ne izhaja, da ne bi bil zdrav in sposoben za delo. Dolžnik sicer navaja, da ni nobenih razpisov za dela, kakršna bi lahko opravljal s svojo izobrazbo, vendar višje sodišče ugotavlja, da ni z ničemer potrdil svojih trditev, da ni večje verjetnosti, da bi lahko pri svoji starosti našel zaposlitev, ki bi mu prinesla pomembno višje prihodke. Dolžnik tudi tekom stečajnega postopka vztraja, da je edino opravljanja samostojne dejavnosti v obliki s. p. - ja edini način, na katerega lahko zasluži denar in trdi, da mu je sodišče s tem, ko mu ni dovolilo nadaljevanja poslovanja v postopku osebnega stečaja, preprečilo možnost omembe vrednega zaslužka in vplačil v stečajno maso. (Višje sodišče je v sklepu VSL Cst 194/2021 z dne 11. 3. 2020 zapisalo, da dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo glede na svoje preteklo poslovanje).
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgotrajnega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne izoblikuje, vendar pa je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti.
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 1060. ZPP člen 212.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - premoženjska in nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - merila za določitev odškodnine
ZPŠOIRSP za primer uveljavljanja denarne odškodnine v sodnem postopku ni vzpostavil domneve vzročnosti niti domneve o obstoju škode.
Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, če je dokazni predlog brez dejanske trditvene podlage oziroma ni substanciran. Substanciranje pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Predlagatelj dokaza nosi breme prepričevanja sodišča, da je dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - preživninska obveznost
Obročno odplačevanje dolžne takse bo pritožniku olajšalo breme, določen mesečni obrok predstavlja manj kot 3,5 % njegove mesečne plače.
Preživninska obveznost do otrok ne pomeni, da bi moral biti pritožnik sodnih taks v celoti oproščen, prav tako oprostitve ne narekuje njegova upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - prepovedana droga - večja količina - namen prodaje - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene
Ugotovitev, da zasežena količina prepovedane droge znatno presega obtoženčeve morebitne potrebe oziroma, da ni mogoče slediti zagovoru, da je bila namenjena izvajanju alternativnega preventivnega zdravljenja, je podatek, ki vsekakor potrjuje namen nadaljnje prodaje, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno argumentiralo tudi z izračuni izvedenke.
ZPP člen 2, 154,. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20-1, 20-2.
vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini - načelo končnega uspeha - končni sklep o pravdnih stroških
Sodna praksa sicer dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini, pri čemer je končno vrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov, toda sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, a v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo in je tudi po oceni pritožbenega sodišča potrebno uporabiti temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov, to je načelo končnega uspeha, kot je to storilo prvostopenjsko sodišče, ne pa uspešnost posameznih faz pravdnih dejanj. Ni namreč mogoče trditi, da je prvostopenjsko sodišče dokazni postopek vodilo predvsem glede temelja, s katerim je tožnica uspela v celoti, ne pa tudi glede višine tožbenega zahtevka. Toženka je ugovarjala tožbenemu zahtevku tako po temelju kot višini ter je bil izvedeni postopek namenjen tako dokazovanju temelja kot višine tožbenega zahtevka.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3. ZPSto-2 člen 42, 42/2.
osebna vročitev - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku - fikcija vročitve - javna listina - neuspel poskus vročitve - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne zahteva, da bi moral vročevalec ob izteku roka za prevzem pisanja na pošti še enkrat poskusiti pisanje vročiti v roke naslovniku ali odraslemu članu njegovega gospodinjstva. Po četrtem odstavku 142. člena ZPP vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Če ga naslovnik nima ali če je neuporaben, se pisanje vrne sodišču.
Pritožnik z golim zanikanjem, da je prejel obvestilo o sodnem pisanju, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku. Ugotovitev temelji na zapisu v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, ki glede na to, da gre za javno listino, velja za resnično.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje stečajnega upravitelja
Določba 26. člena URS ne določa, da država odškodninsko odgovarja za protipravno ravnanje nosilca javnih pooblastil (stečajnega upravitelja), ampak je v tem določilu na načelni ravni urejena pravica oškodovanca do povračila škode, ki mu jo v zvezi z izvajanjem oblasti s protipravnim ravnanjem povzroči, v našem primeru nosilec javnih pooblastil. Država tako ne odgovarja za protipravno ravnanje stečajnega upravitelja.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046248
ZD člen 163, 176, 212, 213. ZMZPP člen 79, 79/3.
dedno pravo - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - načelo kontradiktornosti - zapuščina - popis zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - med dediči sporno dejstvo - manj verjetna pravica dediča - dokazno breme - mednarodno pravo - uporaba ZMZPP
Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Ni relevantno, ali predmeti, za katere dedič zatrjuje, da sodijo v zapuščino, res še obstajajo, ampak, ali sodijo v zapuščino, pri čemer je relevanten čas zapustnikove smrti. Če so tudi dejstva o tem med dedičema sporna, je to stvar dokazovanja v pravdi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00045434
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/9.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna
Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o alternativnem načinu prestajanja zaporne kazni pravilno in vsestransko presodilo okoliščine v zvezi z obsojenčevim vedenjem v času sprejete odločitve v izpodbijanem sklepu. Pravilno je ocenilo okoliščine morebitne ponovitve dejanja na prostosti, kot tudi možnost in sposobnost obsojenca za opravljanje primernega dela in njegove osebne in družinske razmere v času predvidenega izvrševanja zaporne kazni ter posledično sprejelo pravilno odločitev, da v obsojenčevem predlogu navedene okoliščine in tiste, ki jih je prvo sodišče ugotovilo uradoma, ne zadostujejo za sklepanje, da je pri obsojencu že dosežen namen resoalizacije in da je izvršitev zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni nepotrebna.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv izostanek z naroka - pravni pouk v vabilu - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Zatrjevan strah oškodovanca pred obdolžencema in pričami po pravilni prvostopni presoji ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka za glavno obravnavo.
najbližja oseba - ambulantno zdravljenje - nerojeni otrok - varovanje zdravja
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v postopku vsaj preveriti, ali je šteti partnerja za najbližjo osebo po 10. točki drugega člena ZDZdr, sicer pa glede na podatke v spisu in izpovedbo nasprotne udeleženke odločiti, da se partnerja zasliši kot drugo osebo, ki bi lahko dala podatke, pomembne za odločitev. Zaslišanje partnerja je torej pomembno ne le zato, da bi si tako lahko ustvarilo vtis o odgovornosti partnerja, njegovem načinu življenja in njegovi zmožnosti za preživljanje družine, kot navaja pritožnica, pač pa zato, da bi lahko pridobilo podatke, potrebne za odločitev, ali so podani pogoji za ambulantno zdravljenje nasprotne udeleženke oziroma za nadzorovano obravnavo.
začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - sprememba sklepa o začasni odredbi - stiki staršev z otrokom - obseg in način izvajanja stikov - sprememba stikov - izvrševanje stikov z otrokom - konfliktnost med starši - način izvrševanja stikov
Nasprotna udeleženka v predlogu za izdajo začasne odredbe, razen opisa dogodka z dne 12. 12. 2020, ni substancirano navedla dejstev, zaradi katerih predlaga, da se predaja otroka opravi na javnem mestu in da obstaja ogroženost otroka, ki narekuje (na podlagi 157. člena v zvezi s 161. členom DZ), da se že v navedeni fazi postopka z začasno odredbo spremeni dosedanji način prodaje otroka ob stikih, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 19. 8. 2020, s tem, da je nasprotna udeleženka v predlogu predlagala spremenjen način predaje otroka le ob stikih ob vikendih, ne pa tudi ob stikih, ki so določeni med tednom.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sprejem osebe na zdravljenje
V predmetni zadevi zadržana oseba po uradni dolžnosti postavljenega odvetnika ni zamenjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v ZDZdr predpisani postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih opravilo z po uradni dolžnosti postavljenim odvetnikom.
odločitev o pravdnih stroških - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Na podlagi spletne aplikacije Google maps sodišče druge stopnje ugotavlja, da je navedena odvetniška pisarna oddaljena od sodišča prve stopnje (Sodna ulica 14, Maribor) vsega 400 metrov, zato pooblaščencu tožeče stranke ne pripada strošek iz naslova odsotnosti iz pisarne v času potovanja po četrtem odstavku 6. člena OT.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Taksni zavezanec mora zaprositi za oprostitev ali odlog plačila sodne takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu, ta rok pa je potekel v predmetni zadevi 8. 11. 2018. Pritožnikov predlog z dne 27. 10. 2020 je bil prepozen.
nasilje v družini - nasilje nad otrokom - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - predpostavke za izdajo - namen instituta - trajanje varnostnega ukrepa - trajanje nasilnega dejanja - zavrnitev predloga - neogroženost otroka - stroški postopka
ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da se ukrepi izrečejo za največ 12 mesecev in se lahko na predlog, ki je vložen pred njihovim iztekom, večkrat podaljšajo. Drugače kot za prvi izrek ukrepa, za podaljšanje ukrepa niso izrecno določene predpostavke, ki morajo biti podane za odločitev o podaljšanju. Pri presoji, katere od predpostavk, ki so določene za izrek ukrepa, morajo biti podane za njihovo podaljšanje, je zato treba upoštevati namen instituta. Ker ukrepi po ZPND omejujejo pomembne osebne dobrine povzročitelja nasilja, mora biti za njihov izrek izkazano njegovo nasilno ravnanje. Ukrepi morajo biti zadostni, da žrtev zaščitijo v obdobju, ki ga potrebuje, da se zagotovi trajnejšo zaščito. Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa, je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji tako na oceni verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa.