kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - prepovedana droga - večja količina - namen prodaje - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene
Ugotovitev, da zasežena količina prepovedane droge znatno presega obtoženčeve morebitne potrebe oziroma, da ni mogoče slediti zagovoru, da je bila namenjena izvajanju alternativnega preventivnega zdravljenja, je podatek, ki vsekakor potrjuje namen nadaljnje prodaje, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno argumentiralo tudi z izračuni izvedenke.
ZDSS-1 člen 73, 73/2.. Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (1993) točka 1.
dodatek za nego in pomoč - izplačevanje
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/1993 v I. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, s tem da se sobota ne upošteva kot delovni dan. Upoštevajoč, da je sodišče odločilo o bodočih rednih nakazilih iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga I. točka citiranega Sklepa izrecno obravnava, bi pri odločanju moralo upoštevati, da mora tožena stranka bodoče v plačilo dospevajoče zneske izplačati do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj.
denarna kazen za pričo - izostanek priče z glavne obravnave - zavrnitev pritožbe
Da bi lahko sodišče izostanek katerega od procesnih udeležencev z glavne obravnave opravičilo, mora biti prehodno seznanjeno z okoliščinami, ki so izostalemu procesnemu udeležencu preprečevale prihod na sodišče.
začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - okoliščine konkretnega primera - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - izjema od pravila
Preizkusno obdobje sodišče določi glede na okoliščine vsakega posameznega primera: Dolžnik je star 53 let in iz njegovih navedb ne izhaja, da ne bi bil zdrav in sposoben za delo. Dolžnik sicer navaja, da ni nobenih razpisov za dela, kakršna bi lahko opravljal s svojo izobrazbo, vendar višje sodišče ugotavlja, da ni z ničemer potrdil svojih trditev, da ni večje verjetnosti, da bi lahko pri svoji starosti našel zaposlitev, ki bi mu prinesla pomembno višje prihodke. Dolžnik tudi tekom stečajnega postopka vztraja, da je edino opravljanja samostojne dejavnosti v obliki s. p. - ja edini način, na katerega lahko zasluži denar in trdi, da mu je sodišče s tem, ko mu ni dovolilo nadaljevanja poslovanja v postopku osebnega stečaja, preprečilo možnost omembe vrednega zaslužka in vplačil v stečajno maso. (Višje sodišče je v sklepu VSL Cst 194/2021 z dne 11. 3. 2020 zapisalo, da dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo glede na svoje preteklo poslovanje).
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgotrajnega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne izoblikuje, vendar pa je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti.
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 1060. ZPP člen 212.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - premoženjska in nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - merila za določitev odškodnine
ZPŠOIRSP za primer uveljavljanja denarne odškodnine v sodnem postopku ni vzpostavil domneve vzročnosti niti domneve o obstoju škode.
Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, če je dokazni predlog brez dejanske trditvene podlage oziroma ni substanciran. Substanciranje pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Predlagatelj dokaza nosi breme prepričevanja sodišča, da je dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 4, 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/1, 59/2.. URS člen 8.
denarno nadomestilo za brezposelnost - zavarovalna doba v Sloveniji - izpolnjevanje pogojev
Ker je bila tožnica ob nastanku brezposelnosti mlajša od 30 let, je že na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Sloveniji v trajanju 7 mesecev in 29 dni v zadnjih 12 mesecih, izpolnila pogoje določene v drugem odstavku 59. člena ZUTD, in seštevanje zavarovalnih dob na podlagi 24. člena BBHSZ ni potrebno.
Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi upravitelju dalo ustrezno odredbo.
Sodišče z navodili usmerja delo upravitelja, če meni, da upravitelj obveznosti, ki jih ima kot organ postopka, ne izvaja ali ne izvaja pravočasno.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - preživninska obveznost
Obročno odplačevanje dolžne takse bo pritožniku olajšalo breme, določen mesečni obrok predstavlja manj kot 3,5 % njegove mesečne plače.
Preživninska obveznost do otrok ne pomeni, da bi moral biti pritožnik sodnih taks v celoti oproščen, prav tako oprostitve ne narekuje njegova upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 285, 285/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 354, 354/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna norma - navedba pravne podlage - zloraba položaja - opustitev dolžnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Čeprav določba prvega odstavka 263. člena ZGD-1 v opisu ni izrecno navedena, je iz povzetega dela opisa povsem jasno, da obtožnica članom upravnega odbora družbe očita, da so zlorabili svoj vodilni položaj in opustili svojo dolžnost ravnati v dobro družbe, ta navedba pa predstavlja ustrezno konkretizacijo dolžnosti iz prvega odstavka 263. člena ZGD-1. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru 240. člena KZ-1 ne gre za (pravo) blanketno normo, zato nadaljnja navedba pravne podlage – pravnih norm in predpisov gospodarskega prava, ki naj bi jih obdolženec s svojim (protipravnim) ravnanjem kršil, v opisu konkretnega dejanja ni potrebna.
Predmet bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obtožba, podana po osebi (tožilcu), ki za to ni upravičena. Kdaj je to, je ob nekaterih modalitetah odvisno od vrste kaznivega dejanja in ne od vrste ali pravilnosti procesnega dejanja katerega od udeležencev v kazenskem postopku, kot to izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/2.
denarno nadomestilo - izpolnjevanje pogojev - brezposelnost - meddržavni sporazum
Glede na dejstvo, da je tožeča stranka uveljavljala samo zavarovalno dobo doseženo v Republiki Sloveniji, bi tožena stranka morala uporabiti zgolj določila ZUTD, saj za obvezna zavarovanja zaposlenih tujih državljanov v Republiki Sloveniji veljajo le pravni predpisi v Republiki Sloveniji.
Izhodišče pravila iz prvega odstavka 158. člena ZPP je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe, potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost.
Tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - zaščita pred vznemirjanjem - stvarna služnost - nujna pot - sprememba predloga za ustanovitev nujne poti
Upnik je lastnik služeče nepremičnine. Nepravdno sodišče ni določilo upnikove dolžnosti dopustiti vzpostavitev konkretnega opredeljenega stanja v naravi in način vzpostavitve nujne poti. V tem postopku je izdana prepovedna začasna odredbo v korist lastnika služečega zemljišča. Pritožnik (lastnik gospodujočega zemljišča) ni predlagal začasne ureditve služnostne poti. Zato je začasna ureditev z izrečeno prepovedjo del potrebna in primerna. S prepovedno začasno odredbo namreč na dolžnikov ugovor ni mogoče regulirati obsega dovoljenih del. Ob zavrnitvenem ali delno zavrnitvenem sklepu bi to bila namreč pravna posledica odločitve.
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4, 64, 73. ZPP člen 319, 319/2.
načelo formalne legalitete - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor tretjega
Kot pritožba sicer pravilno izpostavi, je v izvršilnem postopku potrebno zagotoviti učinkovito sodno varstvo tretjim, ki imajo pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar mora svoj interes uveljavljati tretji v svojem ugovoru (64. člen ZIZ), tudi v povezavi z morebitnim predlogom za odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Dolžnica nima pravnega interesa, da glede na obravnavani pravnomočni izvršilni naslov izvršbi nasprotuje.
nasilje v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - psihično nasilje - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi
Za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja mora predlagateljica dokazati, da jo je nasprotni udeleženec psihično nadlegoval.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 29, 29/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.. ZPP člen 339, 339/1, 359.
izvedenina - bistvena kršitev določb postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Čeprav prepoved reformatio in peius v 359. členu ZPP eksplicitno zavezuje pritožbeno sodišče, jo je dolžno spoštovati tudi prvostopenjsko sodišče, ko v ponovljenem sojenju ponovno odloča o razveljavljeni zadevi. Prepoved sojenja v škodo stranke, ki se je pritožila narekujejo načelni razlogi, ker ji pritožba v nobenem primeru ne sme škodovati. Za pritožnika je lahko najslabši izid pritožbenega postopka zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodne odločbe. Tožena stranka zato pravilno poudarja, da je lahko tudi v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje odločalo samo v obsegu in iz razlogov, glede katerih je bil sklep o izvedenini razveljavljen.
začetek postopka osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči.
ZPP člen 14, 41, 41/1, 44, 44/3, 70, 70-6, 73, 212, 243, 325, 325/1. URS člen 23, 25. OZ člen 10. KZ člen 37, 37/2, 213, 213/1. ZPP-E člen 125, 125/1.
sporna vrednost predmeta - več tožbenih zahtevkov - videz nepristranskosti - izločitveni razlog - izdaja dopolnilne sodbe - višina denarne odškodnine - odločanje o pravdnih stroških - neposlovna odškodninska odgovornost - kriterij uspeha v pravdi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - kaznivo dejanje izsiljevanja - nepremoženjska škoda - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode
Toženka bi namreč morala označbi vrednosti spornega predmeta oziroma temu, da sta tožnika navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavljata s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, za kar pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, ugovarjali najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZPP.