OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047999
OZ člen 243, 243/3, 339, 339/2, 349, 349/1, 352, 352/3, 364. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o leasingu - pogodbena odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjave - začetek teka zastaralnega roka - kogentnost določb o zastaranju - dokončna ureditev razmerij med strankama - odstop od pogodbe o leasingu
Za leasingodajalca možnost zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, nastane z njegovim odstopom od leasing pogodbe, saj je takrat nastala škoda že določljiva. S tem trenutkom se rodi tožba in takrat začne teči tudi zastaranje.
Z odstopom leasingodajalca od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca je slednji zavezan k plačilu odškodnine zaradi kršitve pogodbe, kar pomeni, da se njegova izpolnitvena (pogodbena) obveznost spremeni v nadomestno (subrogacijsko) odškodninsko obveznost.
Specifična okoliščina, na katero se tožeča stranka sklicuje, je, da 27. člen pogodbe o leasingu vsebuje v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa. Vendar pa to ne utemeljuje zaključka, da ravno v posledici v naprej dogovorjenega izračuna pozitivnega pogodbenega interesa tožeči stranki ob odstopu od pogodbe o leasingu, ki ta izračun vsebuje, še ni nastala škoda v določljivi višini, s tem pa tudi naj še ne bi zapadla odškodninska terjatev. Prednost pogodbene določitve povrnitve škode je namreč ravno v tem, da je odškodnina vnaprej določena ali določljiva, v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa pa pomeni prav to, da je odškodnina vnaprej določljiva.
začetek postopka osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči.
spor majhne vrednosti - vplačila v rezervni sklad - razlaga pogodbenih določil - nesubstancirane navedbe - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki
49. člen Pogodbe določa, da lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo tudi višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad. Tako ne drži, da se je sodišče pri svoji odločitvi sklicevalo (le) na domnevno neprimerljivo sodno prakso in določbo 26. člena SZ-1, kot očita tožeča stranka. 50. člen Pogodbe pa določa, da vsi etažni lastniki, ki so dolžni vplačevati v rezervni sklad, odločajo o povečanju prispevka. To pogodbeno določilo ovrže pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati odločanje z navadno večino, saj je sodišče pravilno presodilo, da bi moralo odločanje potekati skladno s 50. členom Pogodbe, česar pa tožeča stranka ni dokazala.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 4, 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/1, 59/2.. URS člen 8.
denarno nadomestilo za brezposelnost - zavarovalna doba v Sloveniji - izpolnjevanje pogojev
Ker je bila tožnica ob nastanku brezposelnosti mlajša od 30 let, je že na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Sloveniji v trajanju 7 mesecev in 29 dni v zadnjih 12 mesecih, izpolnila pogoje določene v drugem odstavku 59. člena ZUTD, in seštevanje zavarovalnih dob na podlagi 24. člena BBHSZ ni potrebno.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pogoji in rok za ugovor - obrazloženost ugovora tretjega - neobrazložen ugovor - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku - vročitev ugovora tretjega upniku - sklep o ugovoru
Tretja sta podala pravočasen, popoln in dovoljen ugovor, zato utemeljeno navajata, da je bil ugovor obrazložen in da bi ga moralo sodišče poslati v odgovor upniku na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZIZ. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor tretjih posredovati v odgovor upniku, pa tega ni storilo. Izvršilno sodišče ne odloča o sporu, temveč presoja le, ali je ugovor obrazložen in pravica verjetno izkazana. Do sem sta tretja z ugovorom uspela priti, ostalo je stvar (prerekanja) upnika in morebitne kasnejše pravde.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00045434
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/9.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna
Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o alternativnem načinu prestajanja zaporne kazni pravilno in vsestransko presodilo okoliščine v zvezi z obsojenčevim vedenjem v času sprejete odločitve v izpodbijanem sklepu. Pravilno je ocenilo okoliščine morebitne ponovitve dejanja na prostosti, kot tudi možnost in sposobnost obsojenca za opravljanje primernega dela in njegove osebne in družinske razmere v času predvidenega izvrševanja zaporne kazni ter posledično sprejelo pravilno odločitev, da v obsojenčevem predlogu navedene okoliščine in tiste, ki jih je prvo sodišče ugotovilo uradoma, ne zadostujejo za sklepanje, da je pri obsojencu že dosežen namen resoalizacije in da je izvršitev zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni nepotrebna.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046248
ZD člen 163, 176, 212, 213. ZMZPP člen 79, 79/3.
dedno pravo - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - načelo kontradiktornosti - zapuščina - popis zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - med dediči sporno dejstvo - manj verjetna pravica dediča - dokazno breme - mednarodno pravo - uporaba ZMZPP
Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Ni relevantno, ali predmeti, za katere dedič zatrjuje, da sodijo v zapuščino, res še obstajajo, ampak, ali sodijo v zapuščino, pri čemer je relevanten čas zapustnikove smrti. Če so tudi dejstva o tem med dedičema sporna, je to stvar dokazovanja v pravdi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 29, 29/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.. ZPP člen 339, 339/1, 359.
izvedenina - bistvena kršitev določb postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Čeprav prepoved reformatio in peius v 359. členu ZPP eksplicitno zavezuje pritožbeno sodišče, jo je dolžno spoštovati tudi prvostopenjsko sodišče, ko v ponovljenem sojenju ponovno odloča o razveljavljeni zadevi. Prepoved sojenja v škodo stranke, ki se je pritožila narekujejo načelni razlogi, ker ji pritožba v nobenem primeru ne sme škodovati. Za pritožnika je lahko najslabši izid pritožbenega postopka zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodne odločbe. Tožena stranka zato pravilno poudarja, da je lahko tudi v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje odločalo samo v obsegu in iz razlogov, glede katerih je bil sklep o izvedenini razveljavljen.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče sodi glede na dejansko stanje ob koncu glavne obravnave (naroka za glavno obravnavo tožena stranka ni zahtevala), v obravnavani zadevi je bilo to 17. 9. 2020. Posledično dejstvo, da je tožena stranka del terjatve izpolnila po izdaji izpodbijane odločbe, kot ji navsezadnje izpodbijana odločba tudi nalaga, ne pomeni, da je izpodbijana odločba nepravilna ali nezakonita. Ugovor plačila terjatve bo tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - prepovedana droga - večja količina - namen prodaje - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene
Ugotovitev, da zasežena količina prepovedane droge znatno presega obtoženčeve morebitne potrebe oziroma, da ni mogoče slediti zagovoru, da je bila namenjena izvajanju alternativnega preventivnega zdravljenja, je podatek, ki vsekakor potrjuje namen nadaljnje prodaje, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno argumentiralo tudi z izračuni izvedenke.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 285, 285/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 354, 354/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna norma - navedba pravne podlage - zloraba položaja - opustitev dolžnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Čeprav določba prvega odstavka 263. člena ZGD-1 v opisu ni izrecno navedena, je iz povzetega dela opisa povsem jasno, da obtožnica članom upravnega odbora družbe očita, da so zlorabili svoj vodilni položaj in opustili svojo dolžnost ravnati v dobro družbe, ta navedba pa predstavlja ustrezno konkretizacijo dolžnosti iz prvega odstavka 263. člena ZGD-1. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru 240. člena KZ-1 ne gre za (pravo) blanketno normo, zato nadaljnja navedba pravne podlage – pravnih norm in predpisov gospodarskega prava, ki naj bi jih obdolženec s svojim (protipravnim) ravnanjem kršil, v opisu konkretnega dejanja ni potrebna.
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4, 64, 73. ZPP člen 319, 319/2.
načelo formalne legalitete - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor tretjega
Kot pritožba sicer pravilno izpostavi, je v izvršilnem postopku potrebno zagotoviti učinkovito sodno varstvo tretjim, ki imajo pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar mora svoj interes uveljavljati tretji v svojem ugovoru (64. člen ZIZ), tudi v povezavi z morebitnim predlogom za odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Dolžnica nima pravnega interesa, da glede na obravnavani pravnomočni izvršilni naslov izvršbi nasprotuje.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odvisna in obvladujoča družba - prikrajšanje odvisne družbe - prekoračitev trditvene podlage - izpodbijanje dokazne ocene - pravno relevantna vzročna zveza - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve
Po presoji višjega sodišča določba prvega odstavka 548. člena ZGD-1 ni relevantna pravna podlaga, ki bi jo bilo treba uporabiti glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da je bila sporna posojilna pogodba sklenjena z namenom zaslužka tožeče stranke, po zgledu njenega preteklega poslovanja. V skladu s posojilno pogodbo bi namreč morala družba D., d. d., posojena sredstva vrniti z ustreznimi obrestmi. V tem smislu torej ob sklenitvi ni šlo za škodljiv posel ali posel prikrajšanja tožeče stranke, ki bi ga zato moral prvi toženec navajati v poročilih o odnosih s povezanimi družbami.
Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi upravitelju dalo ustrezno odredbo.
Sodišče z navodili usmerja delo upravitelja, če meni, da upravitelj obveznosti, ki jih ima kot organ postopka, ne izvaja ali ne izvaja pravočasno.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3. ZPSto-2 člen 42, 42/2.
osebna vročitev - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku - fikcija vročitve - javna listina - neuspel poskus vročitve - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne zahteva, da bi moral vročevalec ob izteku roka za prevzem pisanja na pošti še enkrat poskusiti pisanje vročiti v roke naslovniku ali odraslemu članu njegovega gospodinjstva. Po četrtem odstavku 142. člena ZPP vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Če ga naslovnik nima ali če je neuporaben, se pisanje vrne sodišču.
Pritožnik z golim zanikanjem, da je prejel obvestilo o sodnem pisanju, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku. Ugotovitev temelji na zapisu v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, ki glede na to, da gre za javno listino, velja za resnično.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/2.
denarno nadomestilo - izpolnjevanje pogojev - brezposelnost - meddržavni sporazum
Glede na dejstvo, da je tožeča stranka uveljavljala samo zavarovalno dobo doseženo v Republiki Sloveniji, bi tožena stranka morala uporabiti zgolj določila ZUTD, saj za obvezna zavarovanja zaposlenih tujih državljanov v Republiki Sloveniji veljajo le pravni predpisi v Republiki Sloveniji.
ZDSS-1 člen 73, 73/2.. Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (1993) točka 1.
dodatek za nego in pomoč - izplačevanje
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/1993 v I. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, s tem da se sobota ne upošteva kot delovni dan. Upoštevajoč, da je sodišče odločilo o bodočih rednih nakazilih iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga I. točka citiranega Sklepa izrecno obravnava, bi pri odločanju moralo upoštevati, da mora tožena stranka bodoče v plačilo dospevajoče zneske izplačati do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv izostanek z naroka - pravni pouk v vabilu - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Zatrjevan strah oškodovanca pred obdolžencema in pričami po pravilni prvostopni presoji ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka za glavno obravnavo.
nasilje v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - psihično nasilje - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi
Za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja mora predlagateljica dokazati, da jo je nasprotni udeleženec psihično nadlegoval.