IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00045434
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/9.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna
Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o alternativnem načinu prestajanja zaporne kazni pravilno in vsestransko presodilo okoliščine v zvezi z obsojenčevim vedenjem v času sprejete odločitve v izpodbijanem sklepu. Pravilno je ocenilo okoliščine morebitne ponovitve dejanja na prostosti, kot tudi možnost in sposobnost obsojenca za opravljanje primernega dela in njegove osebne in družinske razmere v času predvidenega izvrševanja zaporne kazni ter posledično sprejelo pravilno odločitev, da v obsojenčevem predlogu navedene okoliščine in tiste, ki jih je prvo sodišče ugotovilo uradoma, ne zadostujejo za sklepanje, da je pri obsojencu že dosežen namen resoalizacije in da je izvršitev zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni nepotrebna.
Izhodišče pravila iz prvega odstavka 158. člena ZPP je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe, potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost.
Tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv izostanek z naroka - pravni pouk v vabilu - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Zatrjevan strah oškodovanca pred obdolžencema in pričami po pravilni prvostopni presoji ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka za glavno obravnavo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/2.
denarno nadomestilo - izpolnjevanje pogojev - brezposelnost - meddržavni sporazum
Glede na dejstvo, da je tožeča stranka uveljavljala samo zavarovalno dobo doseženo v Republiki Sloveniji, bi tožena stranka morala uporabiti zgolj določila ZUTD, saj za obvezna zavarovanja zaposlenih tujih državljanov v Republiki Sloveniji veljajo le pravni predpisi v Republiki Sloveniji.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 4, 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/1, 59/2.. URS člen 8.
denarno nadomestilo za brezposelnost - zavarovalna doba v Sloveniji - izpolnjevanje pogojev
Ker je bila tožnica ob nastanku brezposelnosti mlajša od 30 let, je že na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Sloveniji v trajanju 7 mesecev in 29 dni v zadnjih 12 mesecih, izpolnila pogoje določene v drugem odstavku 59. člena ZUTD, in seštevanje zavarovalnih dob na podlagi 24. člena BBHSZ ni potrebno.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - prepovedana droga - večja količina - namen prodaje - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene
Ugotovitev, da zasežena količina prepovedane droge znatno presega obtoženčeve morebitne potrebe oziroma, da ni mogoče slediti zagovoru, da je bila namenjena izvajanju alternativnega preventivnega zdravljenja, je podatek, ki vsekakor potrjuje namen nadaljnje prodaje, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno argumentiralo tudi z izračuni izvedenke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047999
OZ člen 243, 243/3, 339, 339/2, 349, 349/1, 352, 352/3, 364. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o leasingu - pogodbena odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjave - začetek teka zastaralnega roka - kogentnost določb o zastaranju - dokončna ureditev razmerij med strankama - odstop od pogodbe o leasingu
Za leasingodajalca možnost zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, nastane z njegovim odstopom od leasing pogodbe, saj je takrat nastala škoda že določljiva. S tem trenutkom se rodi tožba in takrat začne teči tudi zastaranje.
Z odstopom leasingodajalca od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca je slednji zavezan k plačilu odškodnine zaradi kršitve pogodbe, kar pomeni, da se njegova izpolnitvena (pogodbena) obveznost spremeni v nadomestno (subrogacijsko) odškodninsko obveznost.
Specifična okoliščina, na katero se tožeča stranka sklicuje, je, da 27. člen pogodbe o leasingu vsebuje v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa. Vendar pa to ne utemeljuje zaključka, da ravno v posledici v naprej dogovorjenega izračuna pozitivnega pogodbenega interesa tožeči stranki ob odstopu od pogodbe o leasingu, ki ta izračun vsebuje, še ni nastala škoda v določljivi višini, s tem pa tudi naj še ne bi zapadla odškodninska terjatev. Prednost pogodbene določitve povrnitve škode je namreč ravno v tem, da je odškodnina vnaprej določena ali določljiva, v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa pa pomeni prav to, da je odškodnina vnaprej določljiva.
spor majhne vrednosti - vplačila v rezervni sklad - razlaga pogodbenih določil - nesubstancirane navedbe - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki
49. člen Pogodbe določa, da lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo tudi višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad. Tako ne drži, da se je sodišče pri svoji odločitvi sklicevalo (le) na domnevno neprimerljivo sodno prakso in določbo 26. člena SZ-1, kot očita tožeča stranka. 50. člen Pogodbe pa določa, da vsi etažni lastniki, ki so dolžni vplačevati v rezervni sklad, odločajo o povečanju prispevka. To pogodbeno določilo ovrže pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati odločanje z navadno večino, saj je sodišče pravilno presodilo, da bi moralo odločanje potekati skladno s 50. členom Pogodbe, česar pa tožeča stranka ni dokazala.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 29, 29/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.. ZPP člen 339, 339/1, 359.
izvedenina - bistvena kršitev določb postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Čeprav prepoved reformatio in peius v 359. členu ZPP eksplicitno zavezuje pritožbeno sodišče, jo je dolžno spoštovati tudi prvostopenjsko sodišče, ko v ponovljenem sojenju ponovno odloča o razveljavljeni zadevi. Prepoved sojenja v škodo stranke, ki se je pritožila narekujejo načelni razlogi, ker ji pritožba v nobenem primeru ne sme škodovati. Za pritožnika je lahko najslabši izid pritožbenega postopka zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodne odločbe. Tožena stranka zato pravilno poudarja, da je lahko tudi v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje odločalo samo v obsegu in iz razlogov, glede katerih je bil sklep o izvedenini razveljavljen.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče sodi glede na dejansko stanje ob koncu glavne obravnave (naroka za glavno obravnavo tožena stranka ni zahtevala), v obravnavani zadevi je bilo to 17. 9. 2020. Posledično dejstvo, da je tožena stranka del terjatve izpolnila po izdaji izpodbijane odločbe, kot ji navsezadnje izpodbijana odločba tudi nalaga, ne pomeni, da je izpodbijana odločba nepravilna ali nezakonita. Ugovor plačila terjatve bo tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - invalid - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V spornem primeru tožniku ni bila priznana pravica iz invalidskega zavarovanja in s tem ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka zaradi (kot to navaja v pritožbi) zaključenega zdravljenja, zaključila bolniški stalež. Nedvomno je namreč, da je bil tožnik tudi zaradi poškodbe pri delu še vedno nezmožen za delo, saj kot je to odločilo sodišče prve stopnje v zadevi V Ps 551/2018, je poškodba pri delu vplivala na tožnikovo invalidnost v višini 60 %. Na invalidnost pa je vplivala tudi bolezen (sladkorna tip 1), kar pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo ter na podlagi 358. člena ZPP II. točko izreka spremenilo tako, da je natančneje določilo vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer tako, da je vzrok poleg poškodbe pri delu v višini 60 %, tudi bolezen v višini 40 %.
denarna kazen za pričo - izostanek priče z glavne obravnave - zavrnitev pritožbe
Da bi lahko sodišče izostanek katerega od procesnih udeležencev z glavne obravnave opravičilo, mora biti prehodno seznanjeno z okoliščinami, ki so izostalemu procesnemu udeležencu preprečevale prihod na sodišče.
nasilje v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - psihično nasilje - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi
Za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja mora predlagateljica dokazati, da jo je nasprotni udeleženec psihično nadlegoval.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stanovanjska hiša - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča
Za ugotovitev lastninske pravice je treba najprej ugotoviti, katero je tisto zemljišče, ki pripada stavbi. Merila za to so določena v 43. členu ZVEtL-1 in temeljijo na izhodiščih družbene lastnine, zlasti načela, da so dobroverni lastniški posestniki stavb, zgrajenih pred 1.1.2003, s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču. Upoštevaje prej navedena merila, določena v 43. členu ZVEtL-1, pa sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva tudi, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo.
začetek postopka osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - zaščita pred vznemirjanjem - stvarna služnost - nujna pot - sprememba predloga za ustanovitev nujne poti
Upnik je lastnik služeče nepremičnine. Nepravdno sodišče ni določilo upnikove dolžnosti dopustiti vzpostavitev konkretnega opredeljenega stanja v naravi in način vzpostavitve nujne poti. V tem postopku je izdana prepovedna začasna odredbo v korist lastnika služečega zemljišča. Pritožnik (lastnik gospodujočega zemljišča) ni predlagal začasne ureditve služnostne poti. Zato je začasna ureditev z izrečeno prepovedjo del potrebna in primerna. S prepovedno začasno odredbo namreč na dolžnikov ugovor ni mogoče regulirati obsega dovoljenih del. Ob zavrnitvenem ali delno zavrnitvenem sklepu bi to bila namreč pravna posledica odločitve.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pogoji in rok za ugovor - obrazloženost ugovora tretjega - neobrazložen ugovor - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku - vročitev ugovora tretjega upniku - sklep o ugovoru
Tretja sta podala pravočasen, popoln in dovoljen ugovor, zato utemeljeno navajata, da je bil ugovor obrazložen in da bi ga moralo sodišče poslati v odgovor upniku na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZIZ. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor tretjih posredovati v odgovor upniku, pa tega ni storilo. Izvršilno sodišče ne odloča o sporu, temveč presoja le, ali je ugovor obrazložen in pravica verjetno izkazana. Do sem sta tretja z ugovorom uspela priti, ostalo je stvar (prerekanja) upnika in morebitne kasnejše pravde.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3. ZPSto-2 člen 42, 42/2.
osebna vročitev - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku - fikcija vročitve - javna listina - neuspel poskus vročitve - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne zahteva, da bi moral vročevalec ob izteku roka za prevzem pisanja na pošti še enkrat poskusiti pisanje vročiti v roke naslovniku ali odraslemu članu njegovega gospodinjstva. Po četrtem odstavku 142. člena ZPP vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Če ga naslovnik nima ali če je neuporaben, se pisanje vrne sodišču.
Pritožnik z golim zanikanjem, da je prejel obvestilo o sodnem pisanju, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku. Ugotovitev temelji na zapisu v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, ki glede na to, da gre za javno listino, velja za resnično.