zavrženje predloga za izvršbo - primeren izvršilni naslov za izvršbo - določnost izreka sodbe - določljivost izreka - sodba kot izvršilni naslov - učinki pravnomočnosti sodbe - izrek sodbe - načelo formalne legalitete - vmesna sodba - učinkovito sodno varstvo
Učinki pravnomočnosti in izvršljivosti se lahko nanašajo le na odločitev, kot je v izreku. Sodišče in stranke zavezuje le izrek, ne pa tudi obrazložitev. Izključno na obrazložitev se glede opredelitve višine denarne obveznosti izvršilno sodišče ne sme opreti, za kar si neutemeljeno prizadeva upnica.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Ob dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ki ji pritožnik glede na to, da v pritožbi tudi sam posredno priznava neskladje s stanjem v naravi vsaj v delu stavbe (podstrešje), niti ne nasprotuje konkretizirano in ob dokazno podprti pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo podano soglasje udeležencev tega nepravdnega postopka, da se izvedejo tako spremembe v katastru stavb kot tudi v zemljiškem katastru in to na način, kot da gre za nov oziroma prvi vpis v kataster, se za neutemeljene izkažejo tudi pritožbene navedbe pritožnika, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dopustilo izdelavo elaboratov za spremembe katastrskih vpisov tudi v tistih delih, kjer do sprememb v naravi ni prišlo, dopustilo nedopustno izvajanje sprememb katastrskih vpisov in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 28. člena ZVEtL-1.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045898
ZZZDR člen 84, 84/2.
vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakoncema - posebno premoženje - darilna pogodba - preklic darila - običajna darila - podlaga pravnega posla - odpadla kavza - razlog za sklenitev pogodbe
Da je lahko darilo preklicljivo, mora imeti specifično, neobičajno obarvano kavzo, ki odstopa od tipičnega, povprečnega darilnega namena. Preklic ni utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski veri v dosmrtno skupno življenje, marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo. Ko torej vera v večno ljubezen, ki je zaslepila darovalca, sploh ni v ospredju.
Temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov je končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, uspeh po posameznih fazah postopka ob tem ni odločilen. Tudi pritožbene stroške pa je upoštevati kot potrebne pravdne stroške strank v postopku.
poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - izjava v notarskem zapisu - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - pravica do glasovanja - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - zavajanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave res navedlo, da ima upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi in se sklicevalo na določbo prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Takšen zapis je povsem mogoče razumeti, kot ga je razumel dolžnik, in sicer, da je sodišče prve stopnje upoštevalo seznam terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, kot posodobljeni seznam terjatev.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine
88. člen ZIZ, ki določa, da če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež), sodišče po končanih izvršilnih dejanjih ustavi izvršbo. Ker rubež ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da se izvršba na premičnine ustavi.
ZFPPIPP člen 118, 118-1, 316, 322, 421, 421-2, 422, 422/1. ZGD-1 člen 274, 275, 295, 295/3, 399, 412, 418, 418/1.
prisilna likvidacija - stranke postopka prisilne likvidacije - družbenik družbe - procesna legitimacija - razrešitev likvidacijskega upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zahteva za sklic skupščine
V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046387
ZAgrS člen 51. ZD člen 173, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 8, 8/2, 8/4, 8/5, 9, 12.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pogoji za dedovanje - premoženje, vrnjeno umrlemu upravičencu - pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja.
Tožnik je 14. 3. 2020 odšel na Hrvaško, kjer je ostal od 15. 3. 2020 do 29. 3. 2020 in ni prišel na delo v Slovenijo. Niso relevantne navedbe toženke, da tožnik formalno ni imel urejenega prebivališča na Hrvaškem. Tam je doma in odhaja na delo v Slovenijo, toženka pa mu tudi priznava potne stroške v zvezi s tem. Ob prehodu meje 14. 3. 2020 so mu hrvaški mejni organi v skladu z ravno uveljavljenim odlokom odredili karanteno oziroma izolacijo za 14 dni, mu izročili pisno obvestilo o tem, ga opozorili na denarno kazen v primeru kršitve, ter mu naročili, naj pokliče epidemiologinjo. Ta je tožniku dala takšna navodila kot mejni organi - v skladu z veljavno različico predpisa, po kateri se je kot okuženo območje štela Slovenija kot celota. Po pravilnem stališču sodišča so glede tožnika odločilna pravila, veljavna 14. 3. 2020, pogojev vstopa zanj ni mogel spreminjati kasnejši odlok z dne 19. 3. 2020, ki je sicer določil izjemo prehajanja za zdravstvene delavce (tožnik je bil bolničar).
Toženka temu stališču v pritožbi nasprotuje in poudarja pomen slednjega predpisa. A celo v primeru, če bi imela prav oziroma, če bi hrvaški predpis res določal, da tožnik lahko prekine karanteno, bi to imelo vpliv na presojo neopravičenega izostanka oziroma hujše kršitve, ne pa tudi krivde. Vprašanje krivde je le v tem, ali je tožnik res naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti izostal z dela. Kakšne so bile okoliščine, zaradi katerih ni prišel oziroma ni mogel priti na delo; ali ga te razbremenjujejo krivde v zvezi z izostankom z dela. O navedenem je sodišče prve stopnje tudi že ustrezno razlogovalo, četudi izpostavljeno stališče (da je bistveno, ali je prestopil mejo zato, da bo odsoten z dela) ni povsem ustrezno. Nenazadnje je šlo za odlok, ki je ravno začel veljati in je tožnik zanj zvedel šele ob prehajanju meje.
Le v primeru, v kolikor policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled in ju udeleženec cestnega prometa odkloni, v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, zato je obdolžencu mogoče očitati storitev tovrstnega prekrška le, v kolikor mu je bil zaradi nestrinjanja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola odrejen strokovni pregled, ki ga je obdolženi odklonil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046358
OZ člen 964, 964/1. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - napaka odvetnika - vložitev izrednega pravnega sredstva - trditveno in dokazno breme - možnost poplačila terjatve - nastanek škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka na dan 29. 8. 2012 (niti kasneje) ne bi mogla priti do poplačila svoje terjatve iz premoženja družbe A., d. o. o., čeprav bi razpolagala s pravnomočno sodbo o tej terjatvi, saj ni dokazala, niti trdila, da njene nepremičnine na dan 29. 8. 2012 niso bile obremenjene oziroma niso bile obremenjene tako, da se iz njih ne bi mogla poplačati, niti da bi se lahko poplačala iz prilivov na TRR kljub njegovi blokadi. Zato tožeči stranki zaradi strokovne napake odvetnika B. B. škoda ni nastala.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - listine, ki so podlaga za vpis
Postopek vzpostavitve listine je namenjen položajem, ko predlagatelj ne razpolaga z za vpis primerno zasebno listino, razpolaga pa z vsemi ostalimi listinami, potrebnimi za vpis. Listina se namreč vzpostavi samo za potrebe vpisa na predlagatelja, ne pa na zalogo. Če pogoji za vpis niso izpolnjeni, mora sodišče predlog za vzpostavitev listine zavrniti (tudi če je sicer verjetno izkazano, da je bila taka listina izstavljena in se je izgubila).
ZD člen 10, 10/1, 210, 210/1. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12, 12/1.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - dedna pravica - krog zakonitih dedičev - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - nesporna dejstva - uporaba materialnega prava
Zapuščinsko sodišče je samo na podlagi nespornih dejstev sprejelo materialnopravni zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti in s tem pogoja za obstoj dedne pravice, zato ni bilo razlogov za prekinitev postopka in napotitev na pravdo.
Dejstvo, da je obdolženec v času zamenjave slovenskega vozniškega dovoljenja za italijansko vozniško dovoljenje še imel veljavno slovensko vozniško dovoljenje, ki pa je naknadno na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati, ne nudi podlage za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani prekršek.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dolžnikovo pritožbo zavrglo, saj je dolžnik pritožbo priporočeno po pošti vložil po poteku pritožbenega roka.
Tožnica neutemeljeno vztraja, da sodna taksa ni bila pravilno odmerjena, kot tudi ne drži pritožbena navedba, da odmere v višini 8,00 EUR ni možno preizkusiti. Že v plačilnem nalogu se je sodišče pravilno sklicevalo na podlago iz tar. št. 3008 ZST-1, v izpodbijanem sklepu pa je povzelo še vsebino te določbe, po kateri sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim se tožba zavrže, znaša 8,00 EUR. Zato je pravilno odločilo, da se tožničin ugovor kot neutemeljen zavrne.
Razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj ponovitvene nevarnosti, ko je izpostavilo, da obdolženec kontinuirano izvaja psihično in fizično nasilje zoper mater, da je bil zaradi istovrstnega kaznivega dejanja zoper isto oškodovanko (pa tudi zaradi drugih kaznivih dejanj) v preteklosti že procesiran, da naj bi očitno mu dejanje storil v času preizkusne dobe in da naj bi vzrok za taka ravnanja bila obdolženčeva odvisnost od alkohola, zaradi katere bi se sicer po pravnomočni sodbi moral zdraviti, pa se tega očitno ne drži, zagovornik izrecno ne izpodbija, vsekakor pa vse navedene okoliščine izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec, če bo izpuščen na prostost s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. To pa še zlasti glede na ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke, da je obdolženec odvisen od več drog in da dokler od njih ne bo abstiniral (za abstinence se šteje, če eno leto ne uživa nobenih drog), je podana verjetnost kriminalnega recidiva.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da obstaja povečana požarna ogroženost (posledično nevarnost za okolje, živali in ljudi), vendar zmotno štelo, da je pomembno, kakšna je dejanska skupna količina ONS iz leta 2020 in 2021, ki bi jo moral zbrati in k dolžniku odpeljati upnik. Po oceni pritožbenega sodišča že neprevzeta količina ONS za leto 2020 povzroča in povečuje požarno nevarnost, škoda, ki bi zaradi morebitnega požara nastala, pa nedvomno je težko nadomestljiva, saj bi se odražala v širšem okolju in bi lahko prizadela tudi zdravje ljudi ter rastline in živali.
odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - varstvo in zdravje pri delu - nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca - skrbnost dobrega strokovnjaka - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Za razbremenitev bi morala toženka dokazati, da je bilo ravnanje tožnika zunaj sfere objektivno odgovornega delodajalca; da delodajalec na potek dogodkov ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil. Merilo za presojo je objektivno in abstraktno, ker gre za poklicno dejavnost zavarovanca tožene stranke, je merilo njegovega ravnanja skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - zamuda roka
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 3. 2019 podala po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, zato je odpoved prepozna in nezakonita.