premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - poškodba vozila - odškodnina za poškodovano vozilo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - vsebina izvedenskega mnenja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Blage in prečno potekajoče praske v osrednjem delu prtljažnih vrat in praske na zgornjem delu obloge zadnjega odbijača tik pod zadnjim desnim in spodnjim vogalnim delom prtljažnih vrat po ugotovitvah izvedenca niso mogle nastati ob podrsanju kesona poltovornega vozila. Ta ugotovitev naj bi po zatrjevanjih pritožbe izkazovala, da so vse poškodbe nastale v istem škodnem dogodku, ki pa ni tisti, kot ga zatrjuje tožnik. Takšnemu razlogovanju pritožbeno sodišče ne sledi. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi morale vse poškodbe nastati v istem škodnem dogodku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047233
ZIZ člen 71, 169, 169/6, 192. OZ člen 131, 131/1, 179, 352. ZPP člen 298, 303, 355. URS člen 23, 26, 36, 36/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
izvršilni postopek - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za oblastno protipravnost - protipravno ravnanje sodnika - obstoj protipravnosti - subjektivni rok - izvršba na več nepremičnin - javna dražba nepremičnin - odlog izvršbe na predlog dolžnika - sklep o domiku - finančna stiska - dolg - izločitev sodnika - nedotakljivost stanovanja - pravica do družinskega življenja - tehtanje pravic v koliziji - listinski dokaz - izvedenec kot informativni dokaz - neprimerno vedenje stranke na glavni obravnavi - potrebni pravdni stroški
Pri opredelitvi trenutka subjektivnega spoznanja je brez dvoma relevantno tudi obdobje, ko je imela tožnica možnost razveljaviti učinke javne dražbe, torej z vložitvijo pritožbe odvrniti škodo.
S prodajo stanovanja je tožnica izgubila dom, kar predstavlja najhujši poseg v pravico do spoštovanja doma, pa tudi poseg v osebno dostojanstvo. Četudi je bil poseg dopusten oziroma zakonit, bi moralo izvršilno sodišče v zadnji fazi sodne presoje, upoštevajoč vse relevantne okoliščine konkretnega primera, opraviti tehtanje med različnimi ustavnopravnimi pravicami, ki so bile v koliziji; med pravico upnikov do učinkovitega sodnega varstva na eni strani ter pravico dolžnice do spoštovanja doma in osebnega dostojanstva na drugi strani.
Da je izvršba na stanovanje za tožnico predstavljala nedopustno trdoto, potrjuje tudi okoliščina, da je bila Republika Slovenija na dan 15. 5. 2014 (poleg A. d. d.) edini upnik, glede katerega se je lahko opravila dražba.
Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe ne more nalagati drugemu sodišču, kako naj v posameznem postopku odloči oziroma ne odloči in kako naj postopa. V obravnavanem primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe pred vložitvijo tožbe v gospodarskem sporu, pravdno sodišče ne more posegati v (tudi že pravnomočne) odločitve stečajnega sodišča, saj bi bilo to v nasprotju z načelom prirejenosti postopkov.
Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist oziroma, če starša ne živita skupaj. To izhaja iz smisla določb DZ, pa tudi iz duha konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala Republika Slovenija.
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
publicijanska tožba (actio publiciana) - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - subjektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je predlog za začasno odredbo zavrnilo zato, ker je štelo, da ni podan objektivni pogoj (odškodovanja upnikov) po 2.drugem odstavku 255. člena OZ. Pri tem je opustilo presojo zgoraj predstavljenih pravno pomembnih trditev tožeče stranke, do katerih se bo moralo opredeliti v ponovljenem postopku. Zaradi svojega stališča tudi ni presojalo obstoja predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ.
Zakon namreč ne predvideva različnega obravnavanja obvladovanja konfliktov interesov v primeru enoosebnih ali večosebnih družb z omejeno odgovornostjo. Edina izjema, v zvezi s katero je predvideno, da se določbe 38.a člena ZGD-1 ne uporabljajo, je položaj, ki ga ureja enajsti odstavek tega člena in po katerem se določbe tega člena ne upoštevajo za delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, če je poslovodstvo, prokurist ali izvršilni direktor sam, ali njegov družinski član, imetnik deleža v višini vsaj 3/4 osnovnega kapitala ali upravljalskih pravic te delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Enako velja, če so vsi skupaj imetniki takega deleža. Določbe tega člena se tudi ne uporabljajo v primeru, če znesek posameznega pravnega posla ne presega 2.000,00 EUR brez DDV in če skupni znesek vseh pravnih poslov v drugo družbo ali drugo pravno osebo v tekočem poslovnem letu ne presega zneska 24.000,00 EUR brez DDV. Zakonodajalec je izbral najstrožjo sankcijo za pogodbe sklenjene v koliziji interesov, kar je povsem razumljivo, saj gre za osebe, ki lahko sklepajo pomembne pravne posle, pravno zavezujoče za družbo. Zaradi velike količine premoženja, s katerim lahko razpolagajo kot zastopniki gospodarskih družb pa tudi možnemu izkoriščanju informacij in priložnosti, so možnosti za oškodovanje zastopanega oziroma sklenitev poslov v koliziji interesov bistveno večje od drugih oblik zastopanja. Glede na izpostavljeno zakonsko ureditev je povsem jasno, da mora biti soglasje, predvideno v četrtem odstavku 38.a člena ZGD-1, ne glede na to, ali gre za enoosebno ali večosebno družbo z omejeno odgovornostjo, na zakonsko predpisan način izjavljeno in nato v ustrezni formalni obliki sprejeto. Pri tem je prav tako tudi jasno, da se mora soglasje nanašati na vsak posamičen, konkretni pravni posel. Zakonska dikcija devetega odstavka 38.a člena ZGD-1, po kateri se, če soglasje iz četrtega odstavka tega člena ni dano, šteje, da je pravni posel ničen, je povsem jasna. Na podlagi jezikovnega zapisa "se šteje, da je pravni posel ničen", ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponuja toženec, da gre pri navedeni zakonski dikciji za izpodbojno domnevo ničnosti. Pravna domneva ima dve med seboj povezani sestavini: domnevno bazo in domnevo. Domnevna baza predstavlja skupek dejstev, na podlagi katerih zakon sklepa, da obstaja neko drugo dejstvo. Pravna domneva je namenjena olajševanju dokazovanja nekega dejstva. Ničnost pa ni dejstvo, ampak pravni termin, ki predstavlja eno od oblik neveljavnosti pravnega posla.
Četudi prostor, kjer se je nahajala gmota snega, ki je bila vzrok za tožničin padec, ni bil namenjen smučarjem, temveč je to bila terasa smučarske koče, je prav zaradi ugotovljene neločljivosti tega prostora od izteka smučišča neutemeljeno toženkino pritožbeno stališče, da upravljalec ni bil na tem prostoru dolžan izvajati kakršnihkoli dodatnih ukrepov. Ugotovljeno dejstvo je, da na tem prostoru škodnega dogodka ni izvedel nikakršnega ukrepa, saj je bil iztek smučišča in s tem prehod na teraso smučarske koče povsem neoznačen, prav tako je bila neoznačena gmota strnjenega snega, ki prestavlja po 4. členu ZVSmuč neprilagojeno mesto.
V skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP so nova dejstva in novi dokazi tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali v času do zaključka dokaznega postopka, oziroma do končane glavne obravnave, pa jih stranka ni mogla navesti, oziroma predložiti pravočasno brez svoje krivde.
Pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik v predmetnem škodnem dogodku utrpel udarnino desnega lica, udarnino desnega očesa in odrgnino predela kože pred desnim sluhovodom. Prav tako ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe o trajanju in intenzivnosti prestanih telesnih bolečin in prestanih neugodnosti.
Za ugotovljeno škodo iz naslova prestanih telesnih bolečin in neugodnosti ob upoštevanju načina nastanka je denarna odškodnina v višini 1.500,00 EUR povsem ustrezno zadoščenje in skladna z določbami 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
Tudi za ugotovljen prestan kratkotrajen in intenziven primarni strah ob poškodovanju in kasneje blag sekundarni strah v trajanju dva dni, je denarna odškodnina 500,00 EUR pravično zadoščenje glede na že v vmesni sodbi pravnomočno ugotovljene okoliščine, v katerih je prišlo s tožnikovim soprispevkom v deležu 30 % do konflikta med pravdnima strankama, ki mu je sledil fizični napad toženca na tožnika.
odločitev o stroških - stroški odvetnika - stroški zastopanja - odvetniška tarifa - povišanje nagrade - primarni in podredni tožbeni zahtevek
OT ne predvideva povišanja nagrade iz razloga zastopanja po primarnem in podrednem zahtevku. Določa nagrado za postopek oz. posamezno vlogo (tožbo, odgovor na tožbo, drugo vlogo), narok ali pravno sredstvo, nikjer pa ne govori o nagradi za zastopanje glede na število tožbenih zahtevkov.
neupravičena pridobitev - kondikcija - plačilo nedolga - dvakratno plačilo - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - malomarnost - zmota pri plačilu nedolga - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika
Že jezikovna razlaga 191. člena OZ pove, da se jo lahko uporabi le ob izrecnem zavedanju, da nekdo plačuje nekaj, kar ne dolguje. Posledično je ni mogoče uporabiti, kadar se plačnik ne zaveda, da prejemniku ničesar ne dolguje, pa čeprav zaradi lastne neskrbnosti oziroma krivde. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je torej lahko tudi krivdna in je plačnik v zmoti glede obstoja obveznosti, ker ni bil dovolj skrben.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 29, 29/3. ZPP člen 189, 189/3.
Sprejeta odločitev temelji na ugotovitvi (ki v tem pritožbenem postopku ni več sporna), da je podana litispendenca (obstoj pravde) in da je Deželno sodišče v Celovcu, glede katerega je bila ugotovljena pristojnost, prvo začelo postopek, zato sodišče v R Sloveniji (Okrožno sodišče v Mariboru) v zadevi ni (več) pristojno. V tem kontekstu je glede na vsebino predmeta odločanja, ob upoštevanju dikcije tretjega odstavka 29. člena citirane uredbe, odločitev v zvezi s točko II izreka, ki za tožnico niti ni pritožbeno sporna, povsem zadostno obrazložena in se sodišču prve stopnje ni bilo treba izrekati o tem, kaj se bo s tožničinim dajatvenim zahtevkom "dogajalo" v nadaljevanju, ali bo slednja morebiti ostala brez sodnega varstva... Kot je že bilo navedeno, sprejeta odločitev v tem delu temelji na ugotovitvi, da je podana litispendenca (obstoj pravde, njena "visečnost") in da je Deželno sodišče v Celovcu (med istima strankama v zvezi z istovetnim zahtevkom) prvo začelo postopek, zato sodišče v R Sloveniji (Okrožno sodišče v Mariboru) v zadevi ni (več) pristojno. Pravni učinek takšne odločitve (tudi, če to iz izreka ne izhaja) pa je po oceni sodišča druge stopnje jasen - končanje postopka pred slovenskim sodiščem zaradi litispendence (obstoja prej začete pravde pred drugim sodiščem), saj njegovo nadaljevanje ni več dopustno. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v točki 10 obrazložitve izhaja, da sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo (zgolj) zato, ker so določbe Uredbe (EU) št. 1215/2012 neposredno uporabljive in jih je treba razlagati avtonomno, neodvisno od nacionalnih pravil posamezne države (primerjaj tretji odstavek 189. člena ZPP) in v skladu s sodno prakso sodišča EU. Po oceni sodišča druge stopnje je (le) to lahko razlog, zaradi katerega pritožnici ni jasno, kaj se bo v nadaljevanju dogajalo s to zadevo. Dejstvo pa je, da zaradi obstoja prej začete pravde v R Avstriji postopka pred sodiščem prve stopnje v skladu s citirano uredbo (29. člen) ni dopustno nadaljevati oziroma se postopek pred sodiščem, ki je kasneje začelo postopek (slovensko sodišče) konča. Glede na navedeno po oceni sodišča druge stopnje ne bi bilo napak oziroma bi bilo (zaradi jasnosti izreka) celo pravilneje v točki II izreka dodati "...in se tožba zavrže."
začasna odredba - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - prešolanje učenca osnovne šole
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok(a) tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Izdana začasna odredba pa mora biti takšna, da lahko grozečo škodo prepreči.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - izvedensko mnenje - skaženost - potrebni pravdni stroški - stroškovna odločitev - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno metodo (ločenega upoštevanja uspeha po temelju in višini zahtevka) uporabiti predvsem v primerih, kjer so zaradi izvajanja dokazov nastali relevantni stroški tako glede temelja kot višine zahtevka, ki pa jih je nosila ista (npr. tožeča) stranka. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
OZ člen 10, 10/2, 70, 70/3, 112, 116, 117, 239, 239/2, 240, 243, 244, 329, 519, 519/1.
podizvajalska pogodba - pogoji javnega razpisa - skupni namen pogodbenikov - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - rok izpolnitve obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - utemeljenost odstopa od pogodbe
Že sodišče prve stopnje je v točki 33 obrazložitve pravilno pojasnilo, da niti izpolnitev obveznosti toženke (podaja specificiranega naročila v smislu 519. člena OZ) niti izpolnitev obveznosti tožnice (dobava opreme) v smislu zgoraj citiranih določb OZ ni postala nemogoča. Zaradi naročnikovega zavračanja opreme R.V. je odpadel zgolj interes toženke za nabavo opreme, saj se je, kot to izhaja iz njenih vlog, slednja zavedla, da v okviru Projekta P. opreme ne bo mogla vgraditi, to pa (še) ne pomeni, da je njena izpolnitev postala nemogoča.
Sodišče prve stopnje je v okviru točke 23 obrazložitve povsem pravilno zaključilo, da zato ker niti rok za podajo naročila s strani kupca (toženke) niti rok za dobavo opreme s strani prodajalca (tožnice) v Podizvajalski pogodbi ni bil določen, je pa bila določitev roka (da poda ustrezno specifikacijo naročila v smislu prvega odstavka 519. člena OZ) prepuščena kupcu (prvi odstavek 3. člena pogodbe), rok iz tožničinega pisnega poziva z dne 16. 4. 2014 (priloga A6) ni dodatni rok iz drugega odstavka 105. člena OZ, ampak gre za rok za podajo specifikacije iz prvega odstavka 519. člena OZ. Nespoštovanje tega roka pa po pravilnem stališču sodišča prve stopnje (glede na dikcijo pravkar citiranega člena OZ) nima za posledico razveze pogodbe po samem zakonu, ampak daje prodajalcu (tožnici) pravico odstopiti od sklenjenega pravnega posla, ki se uresniči z odstopno izjavo. Slednjo je tožnica podala (šele) 11. 5. 2015 (priloga A7). To pa pomeni, da ne drži trditev pritožbe, da je tožnica od pogodbe odstopila (že) v aprilu 2014.
Takšni zaključki temeljijo na pravilnih stališčih izpodbijane sodbe, da je treba pri tveganjih, ki izvirajo iz sfere profesionalne osebe (ki praviloma opravlja dejavnost zaradi pridobivanja dobička) upoštevati vsa tveganja, ki so povezana z njenim poslovanjem (slednja mora posledice teh tveganj v celoti nositi sama, tudi če nastopa negativnih posledice ne more vedno preprečiti), da pri presoji obvladovanja tveganj niso bistvene samo možnosti neposredne preprečitve uresničitve tveganj, zaradi katerih bi nastale negativne posledice v sferi druge pogodbene stranke, ampak so vključene tudi vse druge, (tudi) pravne možnosti, ki jih ima pogodbena stranka in s katerimi lahko odpravi negativne posledice uresničenih tveganj in da v notranjo sfero tveganj spadajo tudi ravnanja tretjih, s katerimi je pogodbena stranka v drugem poslovnem razmerju ter tudi ravnanja oseb, s katerimi so ti v nadaljnjem poslovnem razmerju.
stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Predlog za obročno plačilo sodne takse ni dovoljen, saj gre v konkretnem primeru za plačilo stroškov postopka in ne za samostojno taksno obveznost, zaradi česar se ne more predlagati obročnega plačila sodne takse. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da stranka, ki je (bila) sodne takse že oproščena, ne more (ponovno) predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila v plačilo naložena na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik v konkretnem primeru s pritožbo zoper sklep ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja od položaja, ki ga ima na podlagi izpodbijane odločbe. Izdano soglasje sodišča prve stopnje k uresničitvi odstopne pravice ne bo vplivalo na spor v zvezi s prerekano izločitveno pravico. Dokler ni pravnomočno odločeno o kondikcijskih zahtevkih iz domnevno že razvezane pogodbe, pritožnik s pritožbo zoper sklep o soglasju ne more doseči spremembe tega sklepa v svojo korist.
Pritožnik se s pritožbo ne zavzema k ohranitvi veljavnosti in k izpolnitvi pogodbe, pač pa smiselno k ugotovitvi, da sam nima obveznosti vrnitve v najem vzetih stvari. Ker je izločitvena pravica prerekana, lahko tako odločitev doseže le v sledeči pravdi, ne pa v stečajnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep in jo je posledično zavrglo.
ugovor po izteku roka - dokazna ocena - izterjava preživnine - sprememba izvršilnega naslova
Iz sklepa Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019, na čemer edino temelji dolžnikovo zatrjevanje glede (delnega) prenehanja terjatve, ni razvidno, za katero obdobje preživninske obveznosti dolžnika do upnikov je bila na novo ugotovljena višina te obveznosti. Ker dolžnik glede na navedeno ni izkazal, da se terjatev, v zvezi s katero je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019 ugotovljena nova (nižja) višina, ujema s terjatvijo, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, je pritrditi pritožbi, da so ugovorne trditve o delnem prenehanju njegove obveznosti v predmetnem izvršilnem postopku (vse nad 13.833,93 KM oz. 7.058,13 EUR) neutemeljene.
ZIZ člen 267, 270, 270/3. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 41, 263, 263/4, 515, 515/6.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - načelo sorazmernosti - vrednost nepremičnine
Sodišče prve stopnje pri izdaji začasne odredbe ni upoštevalo kriterija sorazmernosti. Toženec je zatrjeval, da vrednost njegovega premoženja, na katero meri začasna odredba, bistveno presega vrednost terjatve. Čeprav vrednosti nepremičnin po GURS niso bile določene na podlagi cenilca nepremičnin, jim ni mogoče odreči vsake dokazne teže. Ob odsotnosti drugih podatkov dajejo podlago za oceno tržne vrednosti nepremičnine. Čeprav zavarovanje običajno presega terjatev, je vendarle treba upoštevati še preostale nepremičnine, ki so predmet zavarovanja, in splošno znano zvišanje vrednosti nepremičnin v centru Ljubljane, ki odstopajo od posplošene vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Dolžnik je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Ker je priložil tudi dokaz, je bil ugovor obrazložen.
OZ člen 164, 239, 243, 243/4, 246, 626, 626/1, 626/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neizpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pogodbe - škoda zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti - ukrepi za zmanjšanje škode - premoženjska škoda - pravica do povračila škode - vrednost vozila - višina materialne škode - odstop od pogodbe - stroški popravila
Tožeča stranka bi morala narediti vse, da je škoda čim manjša in s tem odpeljati vozilo (četrti odstavek 243. člena OZ).
Ker ne gre za odškodninsko odgovornost tožene stranke za poškodovanje vozila, ampak za neizpolnitev pogodbe o delu, je lahko izhodišče za presojo vrednosti le vrednost vozila, ki ga je imelo vozilo, ko ga je tožena stranka prevzela v popravilo.
Tožniku gre tista škoda zaradi neizpolnitve, ki je cena vozila ob prevzemu (poškodovanega), upoštevaje čas amortizacije oziroma propadanja do maja 2016, ko bi tožnik vozilo moral odpeljati.