priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - omejitev priznanja in izvršitve - dvojna kaznivost - nedopustnost zavrnitve
Sodišču prve stopnje tako res ni bilo potrebno preverjati pogoja dvojne kaznivosti zaradi pogojev iz 4. točke 186. člena ZSKZDČEU-1, pač pa bi to moralo storiti zaradi uporabe petega odstavka 192. člena ZSKZDČEU-1, saj je potrebno ugotoviti, ali je treba znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, zniža na najvišjo mero, ki je za istovrstna dejanja dopustna po predpisih Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023216
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna škoda
Predložitev predlaganega vprašanja glede razlage pojma „kraj, kjer je nastala škoda“ v predhodno odločanje Sodišču EU ni potrebna. Kot kraj nastanka škode se upošteva zgolj kraj nastanka prve oziroma neposredne škode. Glede tega vprašanja torej že obstaja sodna praksa Sodišča EU, in sicer ne zgolj po Uredbi (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ), ampak tudi po Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je glede izbirne pristojnosti po kraju škodnega dogodka vsebinsko enaka sedaj veljavni Uredbi št. 1215/2012.
Trditveno (in dokazno) breme je na stranki, ki predlaga oprostitev. Tožnik ni niti v predlogu za oprostitev niti v izjavi o premoženjskem stanju zatrjeval okoliščin, ki so pomembne za presojo premoženjskega stanja.
Potrebe po stroških prisilnega privoda na sodišče ni povzročil storilec, temveč sam pritožnik (priča) s tem, ko se na vabilo sodišča ni odzval, saj s pavšalnimi trditvami o psihični bolezni ni uspel izkazati, da so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni mogel izogniti, preprečile udeležbo na naroku, sam pa tudi priznava, da ni storil tistega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti (se opravičil).
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0085545
ZLNDL člen 3, 3/1. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1. ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 184, 184/2, 212, 214, 214/2.
izločitvena pravica – tožba na ugotovitev lastninske pravice – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pravna oseba – (dejanska) pravica uporabe – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje podjetja – načelo proste presoje dokazov – istovetnost nepremičnin – trditveno in dokazno breme – posledice neplačila sodne takse – umik pritožbe
V pravdi je pripadnost pravice uporabe na dan uveljavitve ZLNDL mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi in ne le z listinami, ki bi lahko bile podlaga za vpis lastninske pravice po določbah ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072595
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 289, 299, 299/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – nekonkretiziran pritožbeni razlog – nedovoljen pritožbeni razlog – čas izpolnitve – nedoločen rok – pravočasnost izpolnitve – dolžnikova zamuda
Protispisnost je podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala, za katero listino in nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo.
Presoja pravočasnosti izdelave posla je odvisna od roka, v katerem je posel treba opraviti. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo šele, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.
račun upnika kot obvezna sestavina predloga za izvršbo
Ko je predlagana izvršba z izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev dolžnika na njegovem računu, je račun upnika, na katerega se bo nakazal izterjani znesek, obvezna sestavina predloga, brez katere izvršbe ni mogoče opraviti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51.
odmera nagrade izvedencu - manj zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje
Število strani izvedenskega mnenja in število vprašanj oziroma odgovorov, ki jih je moral podati izvedenec, nista edini merili za ocenjevanje zahtevnosti izvedenskega mnenja. Izvedenec v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je obravnavanje prometne nesreče bilo zahtevno, ker je bilo izračunavanje naletnih hitrosti zaradi manjših poškodb na vozilih zahtevnejše, kot v primerih, ko so poškodbe na vozilih večje in da je pri vsem tem bila potrebna tudi analiza delovanja semaforske opreme. Tako glede na zahtevnost analize, ki jo je moral opraviti sodni izvedenec, da je odgovoril na sicer le štiri vprašanja, ki mu jih je zastavilo sodišče, ob upoštevanju vsebine izvedenskega mnenja pritožbeno sodišče šteje, da gre za zahtevno izvedensko mnenje.
sodna določitev odškodnine – razlastitev – služnost v javno korist – določanje višine odškodnine v nepravdnem postopku
Gre za tipičen primer odškodninskega zahtevka, nastalega zaradi dopustnega ravnanja države oziroma njenih organov, ki se obravnava po določbah devetega poglavja ZNP. Da je bila v konkretnem primeru odločba UE Krško s takšno vsebino izdana, med udeležencema tega postopka ni sporno. To pa je z vidika vprašanja pristojnosti (pravilneje vrste postopka predvidenega) za obravnavanje predmetnega predloga tudi edino pomembno.
Sodišče prve stopnje sicer skrbno ugotavlja, kakšni so (bili v katerem od obdobij) prejemki pravdnih strank, ne ukvarja pa se s tistim, kar je pri odmeri (zato pa tudi pri spremembi) preživnine bistveno, to pa so zmožnosti staršev, kar še posebej velja za toženca. Ob tem sodišče prve stopnje povsem pravilno razume obveznost staršev, da morajo poprijeti za vsako delo, da poskrbijo za svoje otroke.
ZZZDR člen 105, 106, 106/1, 129, 129a, 131a, 131a/1. ZPP člen 413.
razveza zakonske zveze – dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo – določitev preživnine – določitev stikov – prehodno uvajalno obdobje – korist otroka – zdravstveno stanje otroka – stroški postopka
Višje sodišče se sicer povsem strinja z izhodiščem, da naj praviloma otrokovi stiki oba starša tako v logističnem kot v finančnem smislu obremenjujejo približno enako. A še bolj pomembno izhodišče je, da mora vse aspekte odločanja o otrokovih stikih prežemati načelo otrokove največje koristi, kamor sodi tudi varovanje otrokovega zdravja.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - določitev socialnovarstvenega zavoda
Glede na določbo 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr v zvezi s členom 75 ZDZdr je potrebno pri obravnavanju vprašanja namestitve ali premestitve osebe, pri kateri so izpolnjeni zakonski pogoji za zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda po prvem odstavku 74. člena ZDZdr, pri določitvi ustreznega socialno varstvenega zavoda, kar je v domeni sodišča, poleg določb ZDZdr upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu (ZSV), Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Pravilnik o verifikaciji) kot tudi Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Pravilnik o normativih).
ZST- 1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZST-1C člen 25, 25/1. ZPP člen 337, 337/1.
sodna taksa za redni postopek - predlog za taksno oprostitev - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - zagotovitev plačila pozneje - čas odloga - novela ZST-1C - pritožbene novote - trditevno breme - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - zmožnost unovčitve kratkoročnih poslovnih terjatev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem v zvezi s četrtim in petim odstavkom 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
Ker je obveznost za plačilo sodne takse za redni postopek nastala pred začetkom uporabe novele ZST-1C, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi, da ni utemeljen predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za 90 dni od pravnomočnosti odločbe, saj ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena določa, da lahko sodišče plačilo sodne takse odloži najdlje do izdaje odločbe.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Obračun izvršitelja, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk. Tak pristop iz obrazložitve ne izhaja, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 252, 252/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenec – dokazovanje z izvedencem – dokazni predlog obeh strank – pripombe na izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – odreditev pisne dopolnitve izvedenskega mnenja brez predloga stranke – višina nagrade izvedenca – zelo zahtevno izvedensko mnenje – materialni izdatki izvedenca – stroški izvedenca
Izvedbo dokaza z izvedencem sta predlagali obe pravdni stranki, zato je prav, da pravdni stranki tudi delita stroške, ki so nastali v zvezi z izvedbo tega dokaza. Tožeča stranka je zoper izvedeniško mnenje podala pripombe, tožena stranka pa ne, niti ni zahtevala dodatnega zaslišanja. Sodišče je kljub temu razdelilo stroške, nastale z dodatnim izvedenskim mnenjem, med obe pravdni stranki, saj gre za dopolnitev dokazovanja z izvedencem, ki sta ga obe stranki predlagali. Pri tem ne gre za izvedbo dokaza, ki bi ga sodišče odredilo po uradni dolžnosti, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, niti ni podane podlage, da bi sredstva za izdelavo dopolnitve izvedeniškega mnenja bremenila proračun.
Prvostopenjsko sodišče je v sklepu s 14. 7. 2014 ocenilo, da gre za zelo obsežno zadevo, mnenje pa je bilo potrebno izdelati v relativno kratkem času. Izvedenec je moral odgovoriti na veliko vprašanj, ki so bila zahtevna in kompleksna. Za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja je bil na razpolago rok 30 dni, v katerem je bilo treba odgovoriti na obsežne pripombe in vprašanja, ki jih je zastavila tožeča stranka. Tožeča stranka se je v pripombah sklicevala na strokovno literaturo. Izvedenec je izdelal izvedeniško mnenje s področja psihiatrije in nuklearne medicine. Pri izdelavi mnenja sta sodelovala dva izvedenca z dveh različnih področij. Taka mnenja sodna praksa večinoma ocenjuje kot zelo zahtevna.
V skladu s 35. člen ZNP krijejo stroške nepravdnega postopka, ki je izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, ti udeleženci. Postopek zaradi sodnega depozita ni postopek, ki bi bil izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev (konkretneje: nasprotne udeleženke). Za tak postopek ima interes tudi upnik, saj je, ko stvar položi, prost obveznosti, s trenutkom položitve preneha njegova morebitna zamuda, obresti prenehajo teči ...
Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki naložilo povrnitev plačila stroškov s sklicevanjem na določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Pojasnilo je, da je nasprotna udeleženka stroške povzročila krivdno, ker ni želela sprejeti pripadajočega zneska plače, ampak je to storila šele med postopkom. Pritožnica utemeljeno opozarja, da predlagateljica tega, da je nasprotna udeleženka izpolnitev sprejela, ni izkazala. Sodišče pa o tem, ali so izpolnjeni pogoji za depozit, zaradi umika predloga sploh ni odločalo. Pritožbeno sodišče v ravnanju nasprotne udeleženke ne najde krivde v smislu petega odstavka 35. člena ZNP.
Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnik povečal zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.
Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe oz. če je mogoče že zbrano procesno gradivo uporabiti tudi pri odločanju o spremenjeni tožbi, razen če ne gre za zavlačevanje, ko bi denimo tožnik sprevidel, da s postavljenim zahtevkom ne bo uspel, pa nato zahteval povsem nekaj drugega. Za kaj takega pa v konkretnem primeru nikakor ne gre.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013234
ZJU-UPB3 člen 7, 14, 21.. KZ-1-UPB2 člen 90, 90/1-5, 257, 257/1, 263, 263/2-1. ZKP-UPB8 člen 150, 150/1, 154, 154/2, 154/4.
kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi zbrani na podlagi dokazov pridobljenih v zvezi z izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov - zastaranje kazenskega pregona - predlog za izločitev dokazov - nadzorstvo in snemanje telefonskih pogovorov - komunikacijska zasebnost - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - izločitev sodnika - objava prostega delovnega mesta
Sodišče prve stopnje je v sodbi pravilno pojasnilo, da zatrjevanja o teh sporih med njima ne kažejo na osebne spore, temveč strokovna razhajanja, zaradi česar tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo nobenega razloga za to, da Ž., sedaj v funkciji preiskovalnega sodnika, ne bi smel voditi preiskovalnega postopka ali odrediti ukrepa, kot ga je odredil in da bi moral biti v zadevi izločen.
Obdolžencu tako ni bila prekršena pravica do nepristranskega sojenja in nepristranskega sodnika in niso bili podani razlogi, da se dokazi, ki so bili zbrani na podlagi opravljenega nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, ter dokazi, ki so bili pridobljeni na tej podlagi, iz spisa izločijo.
Sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo tudi do vprašanja, ali je obdolženec upravičeno dvomil v nepristranskost preiskovalnega sodnika Ž. in je pravilno odgovorilo, da ta dvom ni bil upravičen in objektiven, saj ni ugotovilo, da je prišlo med njima do nesoglasij, ki bi presegla strokovno in politično nestrinjanje. Za zaslišanje Ž. glede na navedeno ni imelo razlogov, o vsebini izjave R.M. in J.J. ter predlogu, da se ju zasliši in da se pridobijo magnetogrami sej Komisije, pa je pravilno pojasnilo, da je zato izvedba predlaganih dokazov nepotrebna in da overjena izjava J.J. in R.M. ne kaže na drugo kot na njune konflikte zaradi izvrševanja funkcij v Komisiji in SOVI.
Subjektivno prepričanje obdolženca in njegovo zatrjevanje, da je sodnik pristranski, ne more biti razlog za sodnikovo izločitev.
Preiskovalni sodnik pri tej svoji nalogi ne tehta in ne presoja stališč nasprotne stranke, zato njegove nepristranskosti (in videza nepristranskosti) ni mogoče presojati enako kot kadar sodnik odloča o stališčih obeh in lahko pri eni stranki s svojim vedenjem vzbuja občutek, da njenih argumentov in predlogov ne obravnava enako skrbno kot predlogov in argumentov nasprotne stranke. Zato je v takšnem primeru kot je obravnavani toliko bolj odločilnega pomena odgovor na vprašanje, ali je preiskovalni sodnik ravnal pri izdaji odredbe Pp 1/2009 in njenih podaljšanjih kako drugače, kot bi ravnal, če bi na isti podlagi odločal o katerem drugem osumljencu, torej o nekom, ki ga niti ne bi poznal, in ali je glede na razloge in številna dejstva, navedena v pobudi Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 17. 2. 2009, s katerimi je obdolženec nedvomno seznanjen, utemeljeno sklepati, da je slednji, ki je po poklicu pravnik in je bivši kriminalist, lahko objektivno prepričan, da je sodnik ob odločanju ravnal pristransko, ko je pobudi ugodil, in ali bi razumen človek, ki mu je to isto znano, sklepal, da obdolženec ni bil deležen nepristranskega obravnavanja.
Ne glede na navedeno dejstvo pa pritožbeno sodišče dodaja, da tudi če bi odredbo za izvajanje ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem izdal sodnik, ki ne bi izpolnjeval standarda videza nepristranskosti, to še ne pomeni, da na zbrane dokaze sodišče ne bi smelo opreti sodbe, saj so bili izsledki ukrepa - vsebina telefonske komunikacije - kot dokazi pretreseni na glavni obravnavi v prisotnosti strank, in to tako, da so bili poslušani ter jih je presojala druga sodnica.
Izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, odrejeni zoper obdolženega F.K., so tako lahko bili v obravnavani zadevi dokazna podlaga tudi za presojo utemeljenosti obtožbe, ki je T.V.F. očitala storitev nekataloških, a s kataloškim kaznivim dejanjem povezanih kaznivih dejanj.
Izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov niso nedovoljeni, saj sodišče sodbe nanje ne sme opreti, če je podan kateri od razlogov, ki jih določa zakon, torej razlog iz četrtega odstavka 154. člena ZKP - če bi bili prikriti preiskovalni ukrepi izvršeni brez odredbe državnega tožilca oziroma brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo, ali če daljšega izvajanja ukrepov ni preveril senat, za kar pa v obravnavanem primeru, kot v sodbi pravilno pojasnjuje že prvostopenjsko sodišče, ne gre.
Predmet uničenja po drugem odstavku 154. člena ZKP so le tisti podatki, sporočila, posnetki ali dokazila, ki so bili pridobljeni z uporabo v tem primeru prikritih preiskovalnih ukrepov iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZKP, ki zaradi vsebine ne omogočajo začetka oziroma nadaljevanja kazenskega pregona, medtem ko vse ostale po prvem odstavku 154. člena ZKP hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis. Podatki, sporočila, posnetki ali dokazila, ki kažejo na storitev kaznivih dejanj, in sicer tistih, zaradi katerih je bil posamezni ukrep odrejen ali drugih, se hranijo, pri čemer ima kazenski pregon kot posebni del javnega interesa nedvomno prednost pred interesi posameznika, konkretno pred varovanjem njegove zasebnosti v takšnem primeru, kot je predvideno tudi v drugem odstavku 8. člena EKČP, drugem odstavku 37. člena in drugem odstavku 38. člena Ustave. Sicer pa je pritožbeno sodišče glede tega vprašanja (v drugi zadevi zoper istega obdolženca - sklep V Kp 93774/2010 z dne 1. 4. 2014) že pojasnilo, da je državni tožilec na podlagi vsebin, pridobljenih z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, odrejenih z navedeno odredbo, sicer v drugi zadevi, 18. 7. 2011 vložil zahtevo za preiskavo in da je med obema zadevama podana subjektivna in objektivna koneksiteta ter da ni nujno, da bi bili zadevi vodeni samostojno, oziroma da bi bili lahko skupaj obravnavani, če ne bi šlo za tako obširno preiskovanje kriminalne dejavnosti oziroma za toliko zadev. Pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da bi le v primeru, ko izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov več kot dve leti ne bi bili podlaga in predmet nadaljnje preiskave kriminalne dejavnosti, nastopila domneva, da ne omogočajo začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona ter da jih je potrebno, kot določa drugi odstavek 154. člena ZKP, uničiti.
Napadena sodba se ne opira ne na povzetke in ne na prepise telefonskih pogovorov, temveč na telefonske pogovore, ki so bili na glavni obravnavi predvajani. Sodišče prve stopnje glede tega v sodbi utemeljeno navaja, da obdolženec in zagovornik, ko so bili predvajani, nista oporekala skladnosti predvajanih posnetkov z njihovimi prepisi, kar pa je v zadevi bistvenega pomena.
Izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov so bili pridobljeni na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika, ki je po pregledu prejete dokumentacije potrdil, da je bil prikriti preiskovalni ukrep izvajan v skladu z odredbami št. Pp 1/2009 z dne 19. 2. 2009 in odrejenimi podaljšanji (ki jih iz razloga, ker mora navedeno nalogo - presojo v zadevi opraviti, vselej podaljšuje preiskovalni sodnik, ki je ukrep prvič odredil) ter da se je izvajal zoper osebe, navedene v odredbah in da se je izvajal ukrep, ki je bil odrejen, in to v času, s sredstvi in v obsegu, kot je bil odrejen. Pridobljeni izsledki pa so pri tem potrjevali utemeljenost suma izvrševanja korupcijskih kaznivih dejanj in uporabili so se v kazenskem postopku zoper obdolženca tako, da so bili na glavni obravnavi tisti posneti telefonski pogovori, ki so bili v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji, poslušani, obdolženčeva zasebnost in hkrati njegova komunikacijska zasebnost pa sta bili zavarovani tako, da je bila zaradi varovanja njegovega zasebnega življenja ter drugih oseb javnost pri poslušanju izključena.
V opisu kaznivega dejanja, očitanega F.K., so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 263. člena KZ-1, z opisanim načinom posredovanja pri direktorici T.V.F., da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, pa je obdolžencu očitano kaznivo dejanje ustrezno konkretizirano, ko je navedeno, kaj ji je naročil v zvezi z razpisom prostega delovnega mesta in plačilom šolnine za A.B., in ko je (pod točko I/2 izreka prvostopenjske sodbe) v nadaljevanju opisano, kako je T.V.F. to izvedla.
Sodba tudi ustrezno konkretizira protipravnost ravnanja T.V.F., ko navaja, da je ravnala v nasprotju s 14. členom ZJU, po katerem mora javni uslužbenec gospodarno in učinkovito uporabljati javna sredstva, s ciljem doseganja najboljših rezultatov ob enakih stroških oziroma enakih rezultatov ob najnižjih stroških, v nadaljevanju pa pojasnjuje način, iz katerega je razvidno, da tako ni ravnala, ter ustrezno pojasnjuje kršitev 7. člena ZJU ter 263. člena ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 21. člena ZJS-1, ker kot direktorica pri opravljanju svojih nalog ni ravnala v dobro X s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Trditev, da je bilo lahko 226 diplomiranih ekonomistov prijavljenih na Zavodu iz drugih razlogov, in sicer zato da koristijo pravice, ki jim gredo iz vrste socialnih zavarovanj, ali ker to zahteva kakšen drug predpis, ne pa zato, ker iščejo zaposlitev, je povsem nesprejemljiva in kaže na nepoznavanje problema nezaposlenosti in razmer na tem območju, medtem ko je trditev pritožbe, da navedeno delovno mesto ni bilo namenjeno A.B. in da za to pri T.V.F. obdolženi F.K. ni posredoval, zmotna.
Prav skladnost datuma, ko je A.B. diplomirala, z datumom objave prostega delovnega mesta z določitvijo le 5 dnevnega roka za prijavo, kaže na pravilnost zaključka, da je bila objava razpisa delovnega mesta namenjena le zadostitvi formalnega pogoja, da Zavod kot uporabnik proračunskih sredstev razpisano delovno mesto javno objavi, nato pa se zaposli A.B., ki ji je bilo namenjeno.
ZZ člen 36. ZIZ člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/3, 239.
direktor – imenovanje – javni zavod – začasna odredba – odgovor na ugovor dolžnika – načelo kontradiktornosti
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Iz predloženega spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to storilo. Zato tožeča stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita nespoštovanje načela kontradiktornosti, ker ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika.