stroški postopka o prekršku - uklonilni zapor - pravnomočnost odločbe o prekršku
Stališče prvostopenjskega sodišča, da postopka določitve uklonilnega zapora ni mogoče obravnavati izven konteksta postopka o prekršku in da je bil postopek določitve uklonilnega zapora del izvršitve pravnomočne odločbe o prekršku, ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od postopka v prekršku, v katerem je storilcu izdana odločba o prekršku, je načeloma sicer pravilno. Vendar je po mnenju pritožbenega sodišča v predmetni zadevi potrebno upoštevati posebne okoliščine konkretnega primera. V predmetnem postopku so namreč storilcu nastali stroški zastopanja po zagovorniku v postopku določitve uklonilnega zapora zaradi neutemeljeno oziroma preuranjeno vloženega predloga za določitev uklonilnega zapora, saj je bilo tekom postopka ugotovljeno, da odločba o prekršku prekrškovnega organa sploh ni postala pravnomočna in izvršljiva.
ZFPPIPP člen 49, 52, 52/2, 52/2-2, 121, 121/1, 397, 397/2, 447. ZPP člen 18, 18/3, 319, 319/1. Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3.
postopek osebnega stečaja – mednarodna pristojnost – vpliv pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja
Pravnomočnost sklepa o začetku postopka osebnega stečaja sanira tudi morebitne napake pri izdaji tega sklepa, ki jih zunaj postopka z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi (teh sicer v postopku zaradi insolventnosti upnik niti ne more vložiti) ni mogoče sanirati.
Postopek osebnega stečaja je bil pravnomočno začet. Ob tem dejstvu pa sodišču Republike Slovenije ni mogoče odreči pristojnosti za odločitev o začetku postopka odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj (tekočega) postopka osebnega stečaja. Ali bo tak sklep priznan tudi v drugih članicah EU ali pa bo uveljavljen pridržek iz 3. člena Uredbe Sveta (EU) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, pa presega možnosti presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa. Pristojnost glede odpusta obveznost je vezana le na izdani sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki je že pravnomočen.
Potrebe po stroških prisilnega privoda na sodišče ni povzročil storilec, temveč sam pritožnik (priča) s tem, ko se na vabilo sodišča ni odzval, saj s pavšalnimi trditvami o psihični bolezni ni uspel izkazati, da so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni mogel izogniti, preprečile udeležbo na naroku, sam pa tudi priznava, da ni storil tistega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti (se opravičil).
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta.
Tožeča stranka konkretnih trditev ni podala oziroma ni pojasnila, zakaj ne more unovčiti kateregakoli premoženja (npr. kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 611.889,00 EUR) vsaj do višine sodne takse (1.893,00 EUR) oziroma zakaj le-te ne more plačati iz prilivov, ki jih dobiva na transakcijske račune.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023216
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna škoda
Predložitev predlaganega vprašanja glede razlage pojma „kraj, kjer je nastala škoda“ v predhodno odločanje Sodišču EU ni potrebna. Kot kraj nastanka škode se upošteva zgolj kraj nastanka prve oziroma neposredne škode. Glede tega vprašanja torej že obstaja sodna praksa Sodišča EU, in sicer ne zgolj po Uredbi (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ), ampak tudi po Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je glede izbirne pristojnosti po kraju škodnega dogodka vsebinsko enaka sedaj veljavni Uredbi št. 1215/2012.
Trditveno (in dokazno) breme je na stranki, ki predlaga oprostitev. Tožnik ni niti v predlogu za oprostitev niti v izjavi o premoženjskem stanju zatrjeval okoliščin, ki so pomembne za presojo premoženjskega stanja.
določitev nujne poti - dostop do javne ceste - onemogočena ali znatno otežena raba služeče nepremičnine
Vožnja po predmetni pregradi ribnika glede na trenutno stanje ni mogoča (niti ni varna za predlagateljico) ter bi bila z izgradnjo ceste preko ribnika znatno ovirana raba nepremičnin sedmega nasprotnega udeleženca, saj nepremičnine sploh ne bi več mogle služiti svojemu prvotnemu namenu.
Glede na dejstvo, da bi bila z izgradnjo nujne poti oziroma vožnjo v tem delu lahko ogrožena stabilnost celotnega območja in tudi stanovanjskega objekta prvega in druge nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi navedeni posegi znatno posegli v nepremičnino prvega in druge nasprotne udeleženke in zato pogoji za dovolitev nujne poti niso izpolnjeni.
ZPP člen 24, 24/1, 25. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZUODNO člen 8, 8-56.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrske občine
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami. Ker naselje Kamna gora, sicer s pošto Frankolovo, sodi v katastrsko občino Slemene, ta pa sodi v občino Slovenske Konjice, je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - določitev socialnovarstvenega zavoda
Glede na določbo 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr v zvezi s členom 75 ZDZdr je potrebno pri obravnavanju vprašanja namestitve ali premestitve osebe, pri kateri so izpolnjeni zakonski pogoji za zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda po prvem odstavku 74. člena ZDZdr, pri določitvi ustreznega socialno varstvenega zavoda, kar je v domeni sodišča, poleg določb ZDZdr upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu (ZSV), Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Pravilnik o verifikaciji) kot tudi Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Pravilnik o normativih).
ZZZDR člen 105, 106, 106/1, 129, 129a, 131a, 131a/1. ZPP člen 413.
razveza zakonske zveze – dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo – določitev preživnine – določitev stikov – prehodno uvajalno obdobje – korist otroka – zdravstveno stanje otroka – stroški postopka
Višje sodišče se sicer povsem strinja z izhodiščem, da naj praviloma otrokovi stiki oba starša tako v logističnem kot v finančnem smislu obremenjujejo približno enako. A še bolj pomembno izhodišče je, da mora vse aspekte odločanja o otrokovih stikih prežemati načelo otrokove največje koristi, kamor sodi tudi varovanje otrokovega zdravja.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Obračun izvršitelja, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk. Tak pristop iz obrazložitve ne izhaja, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti.
sodna določitev odškodnine – razlastitev – služnost v javno korist – določanje višine odškodnine v nepravdnem postopku
Gre za tipičen primer odškodninskega zahtevka, nastalega zaradi dopustnega ravnanja države oziroma njenih organov, ki se obravnava po določbah devetega poglavja ZNP. Da je bila v konkretnem primeru odločba UE Krško s takšno vsebino izdana, med udeležencema tega postopka ni sporno. To pa je z vidika vprašanja pristojnosti (pravilneje vrste postopka predvidenega) za obravnavanje predmetnega predloga tudi edino pomembno.
ZST- 1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZST-1C člen 25, 25/1. ZPP člen 337, 337/1.
sodna taksa za redni postopek - predlog za taksno oprostitev - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - zagotovitev plačila pozneje - čas odloga - novela ZST-1C - pritožbene novote - trditevno breme - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - zmožnost unovčitve kratkoročnih poslovnih terjatev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem v zvezi s četrtim in petim odstavkom 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
Ker je obveznost za plačilo sodne takse za redni postopek nastala pred začetkom uporabe novele ZST-1C, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi, da ni utemeljen predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za 90 dni od pravnomočnosti odločbe, saj ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena določa, da lahko sodišče plačilo sodne takse odloži najdlje do izdaje odločbe.
Sodišče prve stopnje sicer skrbno ugotavlja, kakšni so (bili v katerem od obdobij) prejemki pravdnih strank, ne ukvarja pa se s tistim, kar je pri odmeri (zato pa tudi pri spremembi) preživnine bistveno, to pa so zmožnosti staršev, kar še posebej velja za toženca. Ob tem sodišče prve stopnje povsem pravilno razume obveznost staršev, da morajo poprijeti za vsako delo, da poskrbijo za svoje otroke.
ZZ člen 36. ZIZ člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/3, 239.
direktor – imenovanje – javni zavod – začasna odredba – odgovor na ugovor dolžnika – načelo kontradiktornosti
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Iz predloženega spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to storilo. Zato tožeča stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita nespoštovanje načela kontradiktornosti, ker ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika.
Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnik povečal zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.
Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe oz. če je mogoče že zbrano procesno gradivo uporabiti tudi pri odločanju o spremenjeni tožbi, razen če ne gre za zavlačevanje, ko bi denimo tožnik sprevidel, da s postavljenim zahtevkom ne bo uspel, pa nato zahteval povsem nekaj drugega. Za kaj takega pa v konkretnem primeru nikakor ne gre.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085953
URS člen 25. ZPP člen 82. ZZZDR člen 181, 181/1, 181/3, 211, 212, 213, 213/2.
odvzem poslovne sposobnosti – kolizija interesov – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – postavitev skrbnika za poseben primer – pravica do pravnega sredstva
Zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer je dovoljena pritožba.
Ker tožnik v obravnavani zadevi toži svojega stalnega skrbnika CSD in so torej njegove koristi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov v sporu ne more biti tožnikov skrbnik. Zato je bilo potrebno postaviti tožniku skrbnika za poseben primer.
ZPP člen 252, 252/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenec – dokazovanje z izvedencem – dokazni predlog obeh strank – pripombe na izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – odreditev pisne dopolnitve izvedenskega mnenja brez predloga stranke – višina nagrade izvedenca – zelo zahtevno izvedensko mnenje – materialni izdatki izvedenca – stroški izvedenca
Izvedbo dokaza z izvedencem sta predlagali obe pravdni stranki, zato je prav, da pravdni stranki tudi delita stroške, ki so nastali v zvezi z izvedbo tega dokaza. Tožeča stranka je zoper izvedeniško mnenje podala pripombe, tožena stranka pa ne, niti ni zahtevala dodatnega zaslišanja. Sodišče je kljub temu razdelilo stroške, nastale z dodatnim izvedenskim mnenjem, med obe pravdni stranki, saj gre za dopolnitev dokazovanja z izvedencem, ki sta ga obe stranki predlagali. Pri tem ne gre za izvedbo dokaza, ki bi ga sodišče odredilo po uradni dolžnosti, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, niti ni podane podlage, da bi sredstva za izdelavo dopolnitve izvedeniškega mnenja bremenila proračun.
Prvostopenjsko sodišče je v sklepu s 14. 7. 2014 ocenilo, da gre za zelo obsežno zadevo, mnenje pa je bilo potrebno izdelati v relativno kratkem času. Izvedenec je moral odgovoriti na veliko vprašanj, ki so bila zahtevna in kompleksna. Za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja je bil na razpolago rok 30 dni, v katerem je bilo treba odgovoriti na obsežne pripombe in vprašanja, ki jih je zastavila tožeča stranka. Tožeča stranka se je v pripombah sklicevala na strokovno literaturo. Izvedenec je izdelal izvedeniško mnenje s področja psihiatrije in nuklearne medicine. Pri izdelavi mnenja sta sodelovala dva izvedenca z dveh različnih področij. Taka mnenja sodna praksa večinoma ocenjuje kot zelo zahtevna.
V skladu s 35. člen ZNP krijejo stroške nepravdnega postopka, ki je izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, ti udeleženci. Postopek zaradi sodnega depozita ni postopek, ki bi bil izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev (konkretneje: nasprotne udeleženke). Za tak postopek ima interes tudi upnik, saj je, ko stvar položi, prost obveznosti, s trenutkom položitve preneha njegova morebitna zamuda, obresti prenehajo teči ...
Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki naložilo povrnitev plačila stroškov s sklicevanjem na določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Pojasnilo je, da je nasprotna udeleženka stroške povzročila krivdno, ker ni želela sprejeti pripadajočega zneska plače, ampak je to storila šele med postopkom. Pritožnica utemeljeno opozarja, da predlagateljica tega, da je nasprotna udeleženka izpolnitev sprejela, ni izkazala. Sodišče pa o tem, ali so izpolnjeni pogoji za depozit, zaradi umika predloga sploh ni odločalo. Pritožbeno sodišče v ravnanju nasprotne udeleženke ne najde krivde v smislu petega odstavka 35. člena ZNP.