spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Skladno s subjektivnim kriterijem se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Če nastopajo v sporu druge pravne osebe, ne gre za gospodarski spor. Ker v konkretni zadevi kot tožnik nastopa fizična oseba (ki ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP), prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, saj tožnik od tožene stranke zahteva plačilo tožniku odstopljene terjatve, obravnavani spor ni gospodarski spor.
spori iz družinskega razmerja - stiki otroka s staršem - določitev stikov med staršem in otrokom - določitev preživnine za otroka - preživnina za mladoletnega otroka - starejši mladoletnik - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - nevezanost sodišča na postavljene zahtevke
Ker nima obveznosti samo dekletov oče, ampak ima šolske in izvenšolske obveznosti tudi A., je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 421. člena ZPP odločilo, da stiki med A. in njenim očetom izven okvirov, ki so določeni v izpodbijani sodbi, potekajo po dogovoru, in sicer na željo in pobudo A., ki jo sama poda očetu, saj je glede na starost k stikom, ki jih morebiti ne bi želela, ali kraju izvedbe stikov, ne bo mogoče prisiliti.
Dolžnosti prispevati k preživljanju mladoletne hčerke, se oče ne more razbremeniti z navedbo, da bi hčerka lahko znižala preživninsko obveznost, če bi poleg šolanja delala in si tako izboljšala življenjski standard. Otroke so namreč do polnoletnosti, oziroma dokler se šolajo, do dopolnjenega 26. leta, dolžni preživljati njihovi starši.
V zvezi z obstojem utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da ta izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave, ki sicer še ni pravnomočen, in vseh dokazov na katerih slednji temelji in na dokazih, ki so bili dosedaj izvedeni tekom preiskave. Te dokaze je sodišče prve stopnje povzelo v točkah 8. do 15. obrazložitve izpodbijanega sklepa in glede na tam povzeto vsebino dokazov, zlasti pa glede na dejstvo, da je obdolženec v obširnem zagovoru priznal storitev očitanega mu kaznivega dejanja, zaključek sodišča prve stopnje o izkazanosti utemeljenega suma ni vprašljiv, pa tudi obrambi se glede obstoja utemeljenega suma glede na pritožbene navedbe ne porajajo večji dvomi in so ti zaključki pritožbeno neizpodbijani.
pomanjkljiva trditvena podlaga - konkretizacija tožbenih navedb - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poučitev o procesnih pravicah - prava neuka stranka
Tožnica bi kot pravno priznano škodo morala glede na poškodbe, za katere zatrjuje, da so posledica ravnanja toženke, navesti kakšne fizične bolečine, duševne bolečine zaradi strahu in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je trpela. Vendar glede navedenih oblik pravno priznane škode tožnica ni podala ustreznih dejstev, ki bi utemeljevala nastanek pravno priznane škode, kar je sodišče prve stopnje tudi ustrezno pojasnilo v izpodbijani sodbi.
ZPND člen 19, 19/1, 19/3, 22, 22d, 22d/3, 22f, 22f/3.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - začetek veljavnosti - časovna omejitev trajanja ukrepov - podaljšanje ukrepa - predlog za podaljšanje - rok za podajo predloga - pogoji za podaljšanje
V izrečenem ukrepu ni bilo navedeno, da je časovni trenutek začetka veljavnosti izrečenih ukrepov za varstvo pred nasiljem vročitev sklepa nasilnežu, kar pomeni, da je (ex parte izdani) sklep začel veljati takoj, kar je tudi edino logično, saj se ukrep izreče, ker je treba žrtev nujno, torej takoj, zaščititi. Tudi ni logično, da bi časovno sklep za udeležence veljal različno (tudi žrtev se mora zavedati njegove časovne omejenosti), povsem možno pa je, da ga različni udeleženci prejmejo v različnem časovnem trenutku.
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
pogodba o leasingu - kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je ustrezna pravna podlaga tožbenega zahtevka določba (tretjega odstavka) 117. člena OZ v zvezi z določilom sedme alineje točke VII.1.2. Splošnih pogojev. Leasingojemalec po prevzemu predmeta leasinga prevzame tudi rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da kraja predmeta leasinga sama po sebi ni pomenila razloga za prenehanje Pogodbe. Na mesto odtujenega vozila bi stopila zavarovalnina, katere namen je, da oškodovanca postavi v položaj, kot da do škodnega dogodka (kraje) ne bi prišlo. V obravnavani zadevi pa zaradi toženčeve opustitve obveznosti zavarovanja pred krajo tega položaja ni bilo mogoče vzpostaviti.
prikriti preiskovalni ukrepi - izvajanje ukrepov - tajno opazovanje - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - hudodelsko združevanje - predlog za izločitev dokazov
Zagovorniki neutemeljeno nasprotujejo sočasni odreditvi ukrepov po šestem odstavku 149.a člena, 150. členu in 151. členu ZKP. Odrejeni ukrepi se medsebojno ne izključujejo, zato ni ovire, da se ne bi izvajali sočasno. Z ukrepom prisluškovanja v konkretno določenem vozilu po 151. členu ZKP se je zbirala komunikacija osumljencev in neidentificiranih oseb v delovnem vozilu, ki so ga osumljenci uporabljali za izvrševanje kaznivih dejanj (med drugim napotki in navodila, ki jih je izvrševalcem kaznivih dejanj v delovnem vozilu podajal obtoženi C. C.). Takšne komunikacije znotraj vozila z ostalima odrejenima ukrepoma (tajno opazovanje in nadzor elektronskih komunikacij na mobilnem telefonu obtoženega A. A.) ni mogoče pridobiti. Ker pritožba izpostavlja, da življenje ljudi v predmetnem postopku ni bilo ogroženo, ter preiskovalni sodnici očita, da se do tega v odredbi ni opredelila, pritožbeno sodišče še pripominja, da ogroženost človeških življenj ni pogoj za (sočasno) odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov.
V trenutku izdane odredbe preiskovalne sodnice so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da osumljenci izvršujejo kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po 294. členu KZ-1. Čeprav naj bi obtoženci (tedaj osumljenci) predhodno že izvršili posamezna kazniva dejanja, to ne pomeni, da se v trenutku izdaje odredbe niso mogli hudodelsko združevati z namenom izvrševanja novih kaznivih dejanj. Očitanega kaznivega dejanja hudodelskega združevanja ne utemeljujejo očitki o že izvršenih kaznivih dejanjih velike tatvine in prikrivanja, temveč ugotovitve preiskovalne sodnice, da so osumljenci še vedno aktivni, da se združujejo in delujejo v organizirani kriminalni združbi, ki ima namen izvršiti kazniva dejanja. Namen njihovega združevanja ob presoji preiskovalne sodnice seveda ni bil izvršitev kaznivih dejanj velike tatvine in prikrivanja, ki so že bila izvršena, temveč izvršitev drugih oziroma novih kaznivih dejanj.
Četudi je policija ob ukrepu tajnega opazovanja uporabila GPS napravo, to ne pomeni nezakonitega izvajanja odrejenega ukrepa. V odredbah državne tožilke je zapisano, da izvajanje ukrepa tajnega opazovanja zoper A. A. dovoljuje s ponavljajočim opazovanjem, s fotografiranjem, z video snemanjem, tako da bo osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja in aktivnosti osumljenca. Iz navedenega torej izhaja dovoljenje tožilke, da policija izvaja (tudi) tajno opazovanje s spremljanjem položaja in gibanja osumljencev, kamor po vsebini spada uporaba GPS naprav. Stališče, da bi morala biti uporaba sledilnih naprav izrecno zapisana v odredbi, je zmotno, saj so GPS naprave zgolj pripomočki za tajno opazovanje, kot je pojasnil tudi zaslišan I. I., način opazovanja, ki ga GPS naprava zasleduje, to je spremljanje položaja in gibanja, pa je bil v odredbi jasno zapisan in dovoljen.
ZFPPIPP-UPB8 člen 390, 390/2.. ZIZ-UPB4 člen 196, 197, 197/1, 197/1-3, 198.
preživninska terjatev - prednostna terjatev - osebni stečaj - izvršba - sklep o poplačilu - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek
Določba drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP daje upniku preživninske terjatve podlago, da vodi ločeno izvršbo mimo stečajnega postopka tudi na premoženje dolžnika, ki je predmet stečajne mase (v takem primeru isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe). Ocena, ali bo kljub stečajnemu postopku vodil izvršbo, je tako prepuščena upniku preživninske terjatve kot prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, pri čemer v izvršilnem postopku zaradi poplačila prednostnih terjatev veljajo splošna pravila izvršilnega postopka. Kateri upniki se poplačajo iz kupnine in vrstni red poplačila terjatev sta določena v 196., 197. in 198. členu ZIZ.
ZPP člen 339, 339/2-8, 356, 362, 362/1. OZ člen 421, 421/2.
odstop terjatev - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla - opredelitev do relevantnih navedb stranke - sklepčnost trditev - nespoštovanje napotkov Vrhovnega sodišča
Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je tožena stranka z Izjavo tožeči stranki zagotavljala obstoj terjatev za dodatna dela; v skladu z materialnopravno razlago Izjave to pomeni, da je sodišče štelo, da tožena stranka ni mogla več uveljavljati ugovora neizpolnitve, saj se je temu ugovoru odpovedala.
Takšno izhodišče je napačno, saj izhaja iz materialnopravne razlage Izjave, ki ni pravilna. Tožena stranka namreč z Izjavo ni zagotovila obstoja terjatev na način, da bi izgubila ugovor neizpolnitve.
Bistvena okoliščina je, da je pravnomočni sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi izvršilni naslov. Sam obstoj slednjega pa ne pomeni tudi prenehanja terjatve in ne onemogoča pridobitve še enega izvršilnega naslova. Vendar pa se z več izdanimi izvršilnimi naslovi za eno (isto) terjatev kaže objektivna nevarnost, da upnik doseže izvršbo zoper več (solidarno odgovornih) dolžnikov, kar lahko privede do tega, da upnik pridobi več, kot dejansko znaša njegova terjatev. Sodna praksa je zato oblikovala rešitev, skladno s katero mora sodišče, ki v zadevi odloča kasneje, upoštevati predhodno izdan izvršilni naslov zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v svoji sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je pravnomočno že zavezan prvi solidarni dolžnik – do te višine odgovarja drugi dolžnik solidarno s prvim, za morebitno obveznost nad tem zneskom pa drugi samostojno.
ZMed člen 26, 26/1, 28, 31, 31/1. URS člen 39, 40, 74.
mediji - popravek - pravica do popravka - objava popravka - aktivna legitimacija - zainteresirana oseba - svoboda izražanja - finančne težave - avtonomija medija - odgovorni urednik
Povezava med osrednjim sporočilom prispevka in vlogo tožnika v prispevku omenjenih pravnih osebah je preveč oddaljena in prešibka, da bi šlo za tak poseg v pravice in interese tožnika, ki bi utemeljeval poseg v ustavne pravice nasprotne stranke, in sicer v pravico do svobodnega izražanja in s tem povezano avtonomijo izdajateljev medijev in odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude. Izhodiščni pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed torej ni izpolnjen.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tudi pri sestankih na proste dneve, ki so bili namenjeni krajši seznanitvi (briefing) s strani nadrejenih glede izvedbe nalog naslednjega dne in so trajali od pol ure do ene ure, ne gre za kršitev pravice do izrabe prostega dneva tedenskega počitka.
spor o pristojnosti - odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarska zbornica - zbornica kot stranka - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki gospodarske zbornice. Po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP se skladno s subjektivnim kriterijem za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Če nastopajo v sporu druge pravne osebe, ne gre za gospodarski spor. Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska zbornica (ki ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP), prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, obravnavani spor ni gospodarski spor.
vojska - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - tedenski počitek
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik na dneve, ki jih je toženka evidentirala kot proste, ni bil prost. Ključna je ugotovitev, da je tožnik tudi ob nedeljah moral opravljati svoje zadolžitve, in sicer pripravo poročil in obveščevalnih analiz za humint teame v operativi, ki so v ponedeljek zjutraj odhajali na teren in so že v nedeljo potrebovali podatke in analize o določenih ljudeh ali dogodkih ali varnostni situaciji, zato da bi se kvalitetno pripravili na opravljanje nalog na terenu. Poleg tega je tožnik kot analitik delal tudi za svojega nadrejenega v mednarodnem poveljstvu, katerega je eno nedeljo mesečno tudi nadomeščal zaradi njegove odsotnosti. Navedenih ugotovitev o tožnikovem delu na označene proste dneve toženka ni uspela izpodbiti oziroma dokazati nasprotno, niti s predloženimi evidencami niti z zaslišanjem A.A., poveljnika slovenskega kontingenta.
Po ustaljeni sodni praksi celo naznanitev kaznivega dejanja po naravi stvari ne predstavlja nobene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja žaljive obdolžitve (obrekovanja). V naravi trditve je, da izraža določeno prepričanje tistega, ki nekaj trdi. Pri obdolženki pa je šlo 30. 12. 2016 za potrjevanje nečesa, do česar sta policista na intervenciji prišla na podlagi lastnih zaznav.
ponovitvena nevarnost - pripor - utemeljen sum - druga zadeva
Sodišče se pri presoji ponovitvene nevarnosti brez, da bi samo opravilo presojo utemljenega suma, v utemeljitev utemeljenega suma ne bi smelo sklicevati na zadevo, v kateri postopek še ni pravnomočno uveden in s tem utemeljen sum formalno ni dognan.
V takem primeru, ko morata obtoženca nastopiti zaporni kazni po pravnomočni in izvršljivi sodbi v drugi kazenski zadevi, je ponovitveno nevarnost in begosumnost mogoče odpraviti tako, da pristojno sodišče obtoženca iz pripora prerazporedi na prestajanje zaporne kazni (peti odstavek 18. člena ZIKS-1).
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - trajnejša nelikvidnost - obstoj terjatve - terjatev iz naslova ddv - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - izvršilni naslov - ustavna pritožba
Obstoj izvršilnega naslova ni procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka na upnikov predlog, kaj šele izčrpanost prav vseh pravnih sredstev.
O terjatvi upnice iz naslova plačila DDV je pravnomočno odločeno. Dejstvo, da je pritožnica leta 2018 vložila Ustavno pritožbo, o kateri Ustavno sodišče še ni odločilo, ni pravno odločilno. Stečajno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti sodbe, s katero je odločeno o terjatvi.
zavrženje zahteve - novi dokazi - obnova kazenskega postopka
Novi dokazi v smislu določbe 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP niso tisti dokazi, ki so bili že predlagani tekom kazenskega postopka, pa jih sodišče ni sprejelo ali morebiti takšni, na katerih sodišče ni gradilo svoje dokazne ocene o odločilnih dejstvih.