ZUP člen 249, 249-1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 13, 19, 19/2, 20, 20/2, 24. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 21.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetnik - nova vloga - obnova postopka
Na podlagi zahteve za napredovanje v naziv svetnik, ki ni bila vložena pred uveljavitvijo Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive, temveč v času od 27.7.1994 do 31.12.1994, ni mogoče podeliti tega naziva z 8.8.1992 (z uveljavitvijo pravilnika iz leta 1992). Z razširitvijo zahteve za napredovanje v naziv svetnik od istih dokazih zaradi restriktivne razlage pravilnika iz leta 1992 in sprememb po pravilniku iz leta 1994 ni mogoče uspeti v obnovi postopka po 1. točki 249. člena ZUP, temveč le kot z novo vlogo za izjemno napredovanje po 2. odstavku 20. člena pravilnika iz leta 1994.
ZPD člen 6, 6/1-1. Tarifa davka od prometa proizvodov št.3 točka 16.
prometni davka - dokazovanje unikata
Če izdelek ni izdelan v R Sloveniji, država izvora izdelka pa ima predpise o potrjevanju unikatnosti v njej izdelanih izdelkov, so za ugotavljanje unikatnosti merodajni njeni predpisi (načelo največje koneksitete).
Tožena stranka gradi svoj tožbeni zahtevek na trditvi, da je šlo za navidezno pogodbo. Pri sklenitvi takšne pogodbe (pravno pravilo paragrafa 916. ODZ, zdaj 66. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Tožnica bi torej morala dokazati, da sta z bratom želela oba nekaj drugega, torej ne tisto, kar sta dala zapisati. Čim pa je sodišče ugotovilo, da je bila volja, in to celo obeh, skleniti darilno pogodbo za gozd, ki naj bi spet pripadel domačiji, seveda ne more biti govora o navidezni in s tem nični pogodbi (že omenjeno pravno pravilo paragrafa 916. ODZ).
Če pa revizija povezuje navidezno pogodbo s splošno zakonsko določbo o ničnosti pogodb, je to odveč, saj je predpis iz 66. člena ZOR specialen v razmerju do splošnega predpisa iz 103. člena ZOR. Določba 66. člena tvori samostojno podlago za opredelitev, ali gre za pogodbo, ki nima pravnega učinka (takšna pogodba ne le, da je zato nična, marveč bi lahko celo trdili, da je neobstoječa, da ni nastala, ker ni zapisano soglasje prave volje strank - 26. člen ZOR) in tako povezave s 103. členom ZOR ni potrebno iskati.
V primeru, ko gre za izvedena priglašena dela, je za uporabo 75. člena ZUN bistveno, če so priglašena dela izvedena na istem zemljišču, kot so bila priglašena ali vsaj na zemljišču, ki je last investitorja. Če so izvedena na drugem zemljišču, gre za gradnjo brez odločbe o priglasitvi del, torej za primer, ki ni urejen v 75. členu ZUN.
ZDDPO člen 12, 12/1. Slovenski računovodski standard 21.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - slovenski računovodski standardi
Sama navedba na računih, da se tožeči stranki "zaračunavajo stroški svetovanja" za določena obdobja brez opisa posameznega dejansko opravljenega dela v določenem času za tožečo stranko, ne ustreza zahtevanemu opredmetenju zaračunanih storitev. Zato na njihovi podlagi nevtralna strokovna oseba ne more jasno spoznati posamezne vrste in obsega poslovanja, kot se to zahteva po računovodskem standardu 21.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti voznika - krivda oškodovanca - trčenje vozila in pešca - vinjenost - negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost - bodoča škoda - pravična odškodnina
Odgovornost za škodo od nevarne stvari (avtomobila med vožnjo) je odgovornost za vzrok, od katerega je nastala škoda (prvi odstavek 173. člena ZOR). Toda oškodovančev izključni ali le delni prispevek k nastanku škode pa ima za posledico oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari v celoti ali le deloma kot to določa tretji odstavek 177. člena ZOR. V tem primeru je glede na vse okolnosti dogodka pravno pravilen zaključek, da je odgovornost za tožnikovo nezgodo porazdeljena to je, da je toženkin zavarovanec zanjo odgovoren le delno. Velikost odgovornosti voznika mora biti v skladu s težo njegovih kršitev in težo kršitev tožnika kot pešca. Presoja vseh med postopkom na drugi in prvi stopnji ugotovljenih okoliščin ravnanja obeh udeležencev nezgode pripelje tudi po presoji revizijskega sodišča ob pravilni uporabi določb 173. in tretjega odstavka 177. člena ZOR do pravnega zaključka, po katerem znaša odgovornost toženkinega zavarovanca za tožnikovo nezgodo 2/3, to je toliko kot sta ugotovili sodišči nižjih stopenj ter ni podana podlaga za ugotovitev večjega obsega odgovornosti toženkinega zavarovanca. Tudi po oceni revizijskega sodišča na podlagi ugotovljenih okoliščin ne more biti tožnikova soodgovornost za lastno nezgodo manjša od 1/3.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - obresti od vnaprej plačane kupnine
Odločitev sodišč prve in druge stopnje temelji na določilu 26. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. členom zakona o trgovini - Ur. list RS, št. 18/93), ki določa, da je prodajalec, ki kupcu izrečno ali molče postavi kot pogoj za prodajo blaga vnaprejšnje plačilo kupnine, dolžan ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj take obresti, kot jih dajejo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled. Podlaga za uporabo 26. člena citiranega zakona je ob ostalih ugotovitvah okolnost, da je prodajalec postavil kupcu kot pogoj za prodajo vnaprejšnje plačilo kupnine. Tako pogojevanje prodaje v konkretnem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili.
SZ člen 117. ZSR člen 10.ZOR člen 567 - 599. UREDBA O IZVEDBI PRIVATIZACIJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ, PREVZETIH OD ORGANOV IN ORGANIZACIJ BIVŠE SFRJ IN JLA člen 2.
privatizacija stanovanj - odkup stanovanja - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ - vojaško stanovanje - zakup - uporaba posebnih predpisov
Sodišči druge in prve stopnje sta torej pravilno ugotovili, da je dobil tožnik sporno stanovanje v zakup (do odkupa), sta pa zmotno ocenili, da je z odločbo o dodelitvi stanovanja v zakup pridobil status imetnika stanovanjske pravice in s tem pravico do odkupa stanovanja po določbah 117. člena SZ. Ker tožnik statusa imetnika stanovanjske pravice do uveljavitve stanovanjskega zakona ni pridobil, nima pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ.
ZSZ 1984 člen 12, 13, 13/1, 64. ZSZ 1997 člen 53, 53/2. ZNNZ člen 34, 34/1, 34/5, 39, 39/1, 39/3. ZRPPN člen 32, 32/1, 33, 39.
nacionalizacija zemljišč - gradbena-stavbna zemljišča - kmetijska zemljišča - brezplačno uživanje - pravica uporabe na podržavljenem zemljišču - odvzem iz uporabe - plačilo odškodnine po ZRPPN
Zmotna je revidentova razlaga Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Kot gradbena zemljišča so se nacionalizirala med drugimi tudi vsa nezazidana zemljišča, ki so ležala v ožjih gradbenih okoliših mest in naselij (prvi odstavek 34. člena ZNNZ). Ta zemljišča so bila torej opredeljena po lokalnem ne pa po funkcionalnem kriteriju, ali z drugimi besedami, pomembno je bilo, kje so ležala, ne pa čemu so služila, kakšne vrste so bila, kaj je bilo na njih ipd. Prejšnjemu lastniku je, denimo, zakon dajal med drugimi tudi pravico še naprej uživati nasade na teh zemljiščih (prvi odstavek 39. člena ZNNZ). Nacionalizacija torej ni, v nasprotju z revizijskimi trditvami, izključevala odvzema iz posesti tudi kmetijskih zemljišč, s katerih je lahko prejšnji lastnik pospravil posevke in pridelke (tretji odstavek 39. člena ZNNZ oziroma pozneje 12. člen ZSZ/84, ki določa odškodnino tudi po predpisih o kmetijskih zemljiščih).
stanovanjsko razmerje - nastanek stanovanjskega razmerja - podpis izjave o načinu uporabe stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - neuporaba stanovanja - tožba na izpraznitev
Predpostavka za izpraznitveni zahtevek je (nezakonito) zasedanje stanovanja (tako po 50. členu prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih, ki je štel za nezakonito vselitev tudi primer, ko je vseljeni sicer razpolagal z odločbo o dodelitvi stanovanja, se je pa vselil pred izpolnitvijo pogojev po 47. členu istega zakona - pred podpisom izjave o načinu uporabe stanovanja, kot po 58. členu stanovanjskega zakona, po katerem je uporaba stanovanja brez sklenitve najemne pogodbe nezakonita). Na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje (po katerem se toženec v sporno stanovanje sploh ni vselil in v njem ne živi), tako ni dajalo podlage za ugoditev tožničinemu tožbenemu zahtevku.
Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se upoštevajo samo, če jih revident izrečno uveljavlja. Toda zgolj revizijska navedba, da se uveljavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, nima značaja konkretne opredelitve postopkovnih kršitev, ker je posplošena (saj je vrsta možnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 354. člena ZPP). Do enake ugotovitve pripelje tudi vsebinska obravnava revizijskih izvajanj (ki se pavšalno sklicujejo na pritožbena izvajanja, ki že pojmovno ne morejo predstavljati revizijskih razlogov). Ta so dejansko naperjena zoper dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje. Revident tako napada na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v revizijskem postopku ni dopustno (tretji odstavek 385. člena ZPP).
Policist z večletno prakso bi moral vedeti in pričakovati, da bodo zaradi izključitve dvoma v korektnost postopka proti kolegu oziroma zaradi zagotovitve nepristranosti pri ugotavljanju in razjasnjevanju dejstev ogled opravili policisti druge policijske postaje, v navzočnosti njegovega komandirja, ter v navzočnosti preiskovalnega sodnika, kar se je tudi zgodilo.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 9, 159. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
pridobitev državljanstva - upravni postopek - dokazovanje
Ni zakonita odločba upravnega organa, ki je pri ugotovitvi nevarnosti za javni red države navajal le izjave ene priče in se pavšalno skliceval na navedbe operativnih služb organov za notranje zadeve, ne da bi izvedel dokazne ocene.
vrnitev nepremičnin - zavezanec za vrnitev stvari - stvarna in krajevna pristojnost
Za določanje stvarne in krajevne pristojnosti organa, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo, je pomembno, na podlagi katerega predpisa je premoženje bilo podržavljeno (v konkretnem primeru ZNZGP), šele nato, v kakšni obliki se je nahajalo v času podržavljenja. Irelevantno je, v kakšni obliki se premoženje nahaja v času denacionalizacije.
revizija - dovoljenost revizije - denarna terjatev - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Gre za premoženjskopravni spor, ki se ne nanaša na denarno terjatev. Dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva - kar velja za tožečo in toženo stranko - je v tem okviru odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta (prvi in tretji odstavek 382. člena ZPP). Pravico do revizije si torej mora zagotoviti stranka sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta že v tožbi (drugi odstavek 186. člena in drugi odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče - samo ali po iniciativi tožene stranke - v okolnostih in na način, predviden v tretjem odstavku 40. člena ZPP.
Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima za posledico nedopustnost revizije (tretji odstavek 382. člena ZPP).
Kadar se tožbeni zahtevek v premoženjskopravnem sporu nanaša na denarno terjatev je revizija zoper izpodbijani del pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, dopustna ob pogoju, da vrednost spornega predmeta presega v drugem odstavku 382. člena ZPP predpisani znesek.
ZTLR člen 20, 20/1, 33. ODZ paragraf 353, 423, 1053.ZZZDR člen 51. TEMELJNI ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI člen 7, 8.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - odplačevanje stanovanjskega posojila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnimi - pravni posel
Toženec, ki neprestano poudarja sklenitev kupne pogodbe 8.9.1970 pozablja, da je bila dokončna cena določena šele 20.9.1971 in da je tedaj pridobil le obligacijsko pravico zahtevati izročitev spornega stanovanja, ki še ni bilo zgrajeno. Zato tedaj še ni mogel pridobiti lastninske pravice na stvari, ki je ni, temveč jo je lahko pridobil šele tedaj, ko je bilo stanovanje zgrajeno. To je bilo v aprilu 1972, ko sta se vanj vselili obe pravdni stranki s skupnim otrokom.
Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen v višini 80.000,00 SIT. Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil 8.9.1993, zahteval plačilo zneska 48.633,30 SIT s pp in tega zneska v teku postopka ni zvišal. Po pričetku veljavnosti omenjene novele vložena tožba z višino zahtevanega denarnega zneska torej ni dosegala mejnega, za dovoljenost revizije odločilnega zneska.
Dejstvo, da sta tožnika z denacionalizacijskim zavezancem sklenila soinvestitorsko pogodbo zaradi izgradnje hotela na zemljiščih, ki so predmet denacionalizacije, tožnikoma ne daje položaja strank v denacionalizacijskem postopku.
Ni mogoče ugotoviti civilne invalidnosti z uporabo 232. tč. Pravilnika o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti, če je zdravniška komisija ugotovila, da ni neposredne vzročne zveze, da bi bila nevroza posledica prestanih vojnih dogodkov v taborišču, ker prva medicinska dokumentacija o zdravljenju te bolezni ne izhaja iz obdobja šestih mesecev po prenehanju vojnih dogodkov.