stanovanjsko razmerje - nastanek stanovanjskega razmerja - podpis izjave o načinu uporabe stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - neuporaba stanovanja - tožba na izpraznitev
Predpostavka za izpraznitveni zahtevek je (nezakonito) zasedanje stanovanja (tako po 50. členu prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih, ki je štel za nezakonito vselitev tudi primer, ko je vseljeni sicer razpolagal z odločbo o dodelitvi stanovanja, se je pa vselil pred izpolnitvijo pogojev po 47. členu istega zakona - pred podpisom izjave o načinu uporabe stanovanja, kot po 58. členu stanovanjskega zakona, po katerem je uporaba stanovanja brez sklenitve najemne pogodbe nezakonita). Na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje (po katerem se toženec v sporno stanovanje sploh ni vselil in v njem ne živi), tako ni dajalo podlage za ugoditev tožničinemu tožbenemu zahtevku.
SZ člen 117. ZSR člen 10.ZOR člen 567 - 599. UREDBA O IZVEDBI PRIVATIZACIJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ, PREVZETIH OD ORGANOV IN ORGANIZACIJ BIVŠE SFRJ IN JLA člen 2.
privatizacija stanovanj - odkup stanovanja - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ - vojaško stanovanje - zakup - uporaba posebnih predpisov
Sodišči druge in prve stopnje sta torej pravilno ugotovili, da je dobil tožnik sporno stanovanje v zakup (do odkupa), sta pa zmotno ocenili, da je z odločbo o dodelitvi stanovanja v zakup pridobil status imetnika stanovanjske pravice in s tem pravico do odkupa stanovanja po določbah 117. člena SZ. Ker tožnik statusa imetnika stanovanjske pravice do uveljavitve stanovanjskega zakona ni pridobil, nima pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ.
ZDDPO člen 12, 12/1. Slovenski računovodski standard 21.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - slovenski računovodski standardi
Sama navedba na računih, da se tožeči stranki "zaračunavajo stroški svetovanja" za določena obdobja brez opisa posameznega dejansko opravljenega dela v določenem času za tožečo stranko, ne ustreza zahtevanemu opredmetenju zaračunanih storitev. Zato na njihovi podlagi nevtralna strokovna oseba ne more jasno spoznati posamezne vrste in obsega poslovanja, kot se to zahteva po računovodskem standardu 21.
ZDen člen 19, 24, 24/1, 24/2, 27, 60, 60/1, 60/2.ZLPP člen 5.ZKZ člen 38, 42.ZUP člen 68.
položaj stranke v postopku
Pritožniku kot zakupniku na podlagi dolgoročne zakupne pogodbe, sklenjene na podlagi sedaj veljavnega ZKZ sicer gre položaj stranke v postopku denacionalizacije, toda ne v večjem obsegu, kot je po 1. odstavku 60. člena v zvezi s 1. in 2. odstavkom 24. člena ZDen potrebno za varstvo njegovih pravic ali pravnih koristi.
Tožena stranka gradi svoj tožbeni zahtevek na trditvi, da je šlo za navidezno pogodbo. Pri sklenitvi takšne pogodbe (pravno pravilo paragrafa 916. ODZ, zdaj 66. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Tožnica bi torej morala dokazati, da sta z bratom želela oba nekaj drugega, torej ne tisto, kar sta dala zapisati. Čim pa je sodišče ugotovilo, da je bila volja, in to celo obeh, skleniti darilno pogodbo za gozd, ki naj bi spet pripadel domačiji, seveda ne more biti govora o navidezni in s tem nični pogodbi (že omenjeno pravno pravilo paragrafa 916. ODZ).
Če pa revizija povezuje navidezno pogodbo s splošno zakonsko določbo o ničnosti pogodb, je to odveč, saj je predpis iz 66. člena ZOR specialen v razmerju do splošnega predpisa iz 103. člena ZOR. Določba 66. člena tvori samostojno podlago za opredelitev, ali gre za pogodbo, ki nima pravnega učinka (takšna pogodba ne le, da je zato nična, marveč bi lahko celo trdili, da je neobstoječa, da ni nastala, ker ni zapisano soglasje prave volje strank - 26. člen ZOR) in tako povezave s 103. členom ZOR ni potrebno iskati.
ZPD člen 6, 6/1-1. Tarifa davka od prometa proizvodov št.3 točka 16.
prometni davka - dokazovanje unikata
Če izdelek ni izdelan v R Sloveniji, država izvora izdelka pa ima predpise o potrjevanju unikatnosti v njej izdelanih izdelkov, so za ugotavljanje unikatnosti merodajni njeni predpisi (načelo največje koneksitete).
V primeru, ko gre za izvedena priglašena dela, je za uporabo 75. člena ZUN bistveno, če so priglašena dela izvedena na istem zemljišču, kot so bila priglašena ali vsaj na zemljišču, ki je last investitorja. Če so izvedena na drugem zemljišču, gre za gradnjo brez odločbe o priglasitvi del, torej za primer, ki ni urejen v 75. členu ZUN.
Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se upoštevajo samo, če jih revident izrečno uveljavlja. Toda zgolj revizijska navedba, da se uveljavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, nima značaja konkretne opredelitve postopkovnih kršitev, ker je posplošena (saj je vrsta možnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 354. člena ZPP). Do enake ugotovitve pripelje tudi vsebinska obravnava revizijskih izvajanj (ki se pavšalno sklicujejo na pritožbena izvajanja, ki že pojmovno ne morejo predstavljati revizijskih razlogov). Ta so dejansko naperjena zoper dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje. Revident tako napada na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v revizijskem postopku ni dopustno (tretji odstavek 385. člena ZPP).
ZUP člen 249, 249-1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 13, 19, 19/2, 20, 20/2, 24. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 21.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetnik - nova vloga - obnova postopka
Na podlagi zahteve za napredovanje v naziv svetnik, ki ni bila vložena pred uveljavitvijo Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive, temveč v času od 27.7.1994 do 31.12.1994, ni mogoče podeliti tega naziva z 8.8.1992 (z uveljavitvijo pravilnika iz leta 1992). Z razširitvijo zahteve za napredovanje v naziv svetnik od istih dokazih zaradi restriktivne razlage pravilnika iz leta 1992 in sprememb po pravilniku iz leta 1994 ni mogoče uspeti v obnovi postopka po 1. točki 249. člena ZUP, temveč le kot z novo vlogo za izjemno napredovanje po 2. odstavku 20. člena pravilnika iz leta 1994.
Policist z večletno prakso bi moral vedeti in pričakovati, da bodo zaradi izključitve dvoma v korektnost postopka proti kolegu oziroma zaradi zagotovitve nepristranosti pri ugotavljanju in razjasnjevanju dejstev ogled opravili policisti druge policijske postaje, v navzočnosti njegovega komandirja, ter v navzočnosti preiskovalnega sodnika, kar se je tudi zgodilo.
SZ člen 117, 126, 126/3, 128, 128/2, 148, 148/1, 148/2. ZPP (1977) člen 206.
privatizacija stanovanj - privatizacijski pravici imetnika stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja - pravica do odpravnine - pravica do izbire
Stanovanjski zakon ureja pravico imetnika stanovanjske pravice do nakupa stanovanja (117. člen) in pravico do odpravnine (126. člen) v poglavju o privatizaciji. Zato sta ti dve pravici privatizacijski pravici. Pravico do odpravnine lahko uveljavlja le imetnik stanovanjske pravice. Pravico do odkupa stanovanja pa lahko uveljavlja bodisi on sam ali pa z njegovo pismeno privolitvijo njegov ožji družinski član. V tem zadnjem primeru gre za eno samo pravico, ki je njegova in take narave ta pravica ne izgubi, čeprav jo z njegovo pismeno privolitvijo uveljavlja drug, to je njegov ožji družinski član. Ko sodišče odloči o tej pravici, bodisi na njegovo tožbo ali tožbo njegovega družinskega člana, odloči vedno o njegovi pravici. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je utemeljenost tožbenega zahtevka vedno odvisna zgolj od razlogov na njegovi strani kot imetnika stanovanjske pravice, neodvisno od tega, kdo nastopa kot tožnik v pravdi (argument še drugi odstavek 128. člena SZ). Zato mora imetnik stanovanjske pravice, kadar pravico do odkupa stanovanja ne uveljavlja osebno, poskrbeti za svoje morebitne pravice že v pravdi svojega ožjega družinskega člana (v smislu 206. in naslednjih členov ZPP).
Negativne predpostavke, torej odklonilni razlogi za prodajo stanovanja oziroma izplačilo odpravnine, so tako po drugem odstavku 128. člena kot po tretjem odstavku 126. v zvezi s prvim odstavkom 148. člena SZ vsebinsko enaki: lastnik ni dolžan prodati stanovanja oziroma izplačati odpravnino, če je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih, v obeh primerih pa v slučaju spora odloča o upravičenosti zavrnitve zahtevka sodišče v pravdnem postopku. Iz povedanega sledi zaključek: o tožnikovi pravici do odkupa stanovanja je bilo pravnomočno odločeno že s sodbo v pravdi z opr. št. I P 12/92, s katero je bil tožbeni zahtevek na odkup stanovanja iz razlogov drugega odstavka 128. člena SZ zavrnjen. S to pravdo so bile tožnikove privatizacijske pravice kot imetnika stanovanjske pravice iz stanovanjskega zakona izčrpane. Drugih to je nadaljnjih privatizacijskih pravic (do odpravnine) po stanovanjskem zakonu ne more več uveljavljati.
Predpogoj za sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v upravnem organu, kjer se zahteva status višjega upravnega delavca, je imenovanje delavca v ta status; zato pri prenehanju delovnega razmerja delavca s tem statusom v upravnem organu ni potrebe po izdaji še posebnega akta o prenehanju tega statusa, ker mu ta preneha istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroke
Problem obravnavan v tej zadevi se nanaša na pravilnost odmere preživnine, ki jo je eden od bivših zakoncev dolžan plačevati za vsakega od treh mladoletnih otrok.
Če prvostopni upravni organ v postopku pred izdajo odločbe ni popolno ugotovil konkretnih okoliščin in dogodkov, ki so v taborišču lahko povzročile nastanek bolezni oz. poslabšanja, je drugostopni organ pravilno odločil, ko je odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek in odločanje.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila
Pravilna je ocena obeh nižjih sodišč, da gre v obravnavani zadevi dejansko za posojilno pogodbo, ne pa morebiti za navidezno pogodbo, kar je poskušala dokazovati toženka. Ker je tudi na podlagi toženkine izpovedi v izpodbijanih sodbah poudarjeno, da je bilo posojilo izročeno hčerki V.K. z vednostjo in v prisotnosti toženke, so neupoštevne revizijske trditve o izvršenem posebnem naročilu, komu izročiti posojilo. Toženka kot dejanska posojilojemalka mora izpolniti svojo pogodbeno in tudi na določbi 1. odst. 562. člena ZOR temelječo obveznost vrnitve posojila.
obnova upravnega postopka - dodelitev stanovanja po ZSR - pravni interes - promet z nepremičninami po ZZPS
Dodelitev družbenega stanovanja imetniku stanovanjske pravice ne predstavlja prepovedanega prometa po ZZPS, ker pravica uporabe na stanovanju ni prešla na drugega.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 9, 159. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
pridobitev državljanstva - upravni postopek - dokazovanje
Ni zakonita odločba upravnega organa, ki je pri ugotovitvi nevarnosti za javni red države navajal le izjave ene priče in se pavšalno skliceval na navedbe operativnih služb organov za notranje zadeve, ne da bi izvedel dokazne ocene.
ZTLR člen 20, 20/1, 33. ODZ paragraf 353, 423, 1053.ZZZDR člen 51. TEMELJNI ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI člen 7, 8.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - odplačevanje stanovanjskega posojila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnimi - pravni posel
Toženec, ki neprestano poudarja sklenitev kupne pogodbe 8.9.1970 pozablja, da je bila dokončna cena določena šele 20.9.1971 in da je tedaj pridobil le obligacijsko pravico zahtevati izročitev spornega stanovanja, ki še ni bilo zgrajeno. Zato tedaj še ni mogel pridobiti lastninske pravice na stvari, ki je ni, temveč jo je lahko pridobil šele tedaj, ko je bilo stanovanje zgrajeno. To je bilo v aprilu 1972, ko sta se vanj vselili obe pravdni stranki s skupnim otrokom.