ZIL člen 37, 37/1, 122. ZVITIZR (1981) člen 51, 178. ZVITIZR (1990) člen 23, 77.
patent - varstvo patentov
Po določbi 77. člena ZVITIZR (novela iz leta 1990) registrirane pravice, s katerimi so zavarovani izumi, ki veljajo na dan uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, veljajo še naprej in se zanje uporabljajo določbe tega zakona, tudi določba 23. člena novele, s katero je bilo določeno trajanje patenta 20 let šteto od dneva prijave. Ta ureditev velja za vse zatečene patente, če bi bil z odločbo o priznanju patenta določen čas trajanja patenta. Enaka ureditev varstva izumov po noveli ZIL, kot je vsebovana v noveli ZVITIZR iz leta 1990, zato ne pomeni kršitev pravic nosilcev pravic iz patenta.
ZDRS člen 4, 12, 13, 29, 39, 43. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 1, 4, 4/1-1. Zakon o državljanstvu LRS člen 6, 6/1. Zakon o državljanstvu LRH člen 6, 6/2-1.ZUP člen 164, 164/2, 242, 242/1.
ugotovitev državljanstva in vpis v evidenco državljanov - izdaja ugotovitvene odločbe
Pridobitev državljanstva po rodu (4. in sledeči členi ZD RS) oziroma sprejem v državljanstvo po 12. ali 13. členu ZD RS je eno, ugotavljanje državljanstva po prejšnjih predpisih pa drugo, in zato določb prejšnjih predpisov ni mogoče razlagati z načeli sedaj veljavnega zakona (ZD RS). Po določbi 39. člena ZD RS namreč pristojni organ ne odloča o sprejemu niti o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije, temveč ugotavlja le, ali je oseba po predpisih, ki so v Republiki Sloveniji veljali pred uveljavitvijo ZD RS, pridobila državljanstvo Republike Slovenije.
Če je upravni organ v postopku obnove že izvedel predlagane dokaze in jih tudi presodil, ne more zavrniti predloga za obnovo postopka iz razloga, da niso verjetno izkazane okoliščine, na katere opira predlagatelj svoj predlog.
Odlok o izplačevanju akontacije vojaške pokojnine člen 2, 3.
akontacija vojaške pokojnine - pravica do predčasne pokojnine
Po ugotovitvah obeh nižjih sodišč tožnik za prevzem akontacije vojaške pokojnine po toženi stranki ni izpolnjeval pogoja, določenega v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, da bi do 18.10.1991 pridobil pravico do starostne pokojnine po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev (pravnomočna odločba Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predčasna pokojnina pa mu z odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev ni bila niti priznana niti odmerjena, saj je tožnik sploh ni uveljavljal. Ker obveznost matičnega nosilca socialnega zavarovanja vojaških zavarovancev do tožnika iz naslova priznanja pravice do predčasne pokojnine sploh ni nastala, tožena stranka glede na naravo pravnega temelja ne more prevzeti njene izpolnitve. Zato tudi, po presoji revizijskega sodišča, za ugoditev tožbenemu zahtevku ni podana materialnopravna podlaga.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki zaradi nujnih operativnih razlogov - poprava sklepa
Revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bilo v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno materialno pravo. Po določbi 103. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91) se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. To pomeni, da se morajo v zvezi s popravo sklepa zaradi napačnega priimka, ki je bil naveden v sklepu o zavrnitvi zahteve za varstvo pravic z dne 3.9.1993, s katerim je bil potrjen sklep o uvrstitvi med trajne presežke in o prenehanju delovnega razmerja, upoštevati določbe 342. člena ZPP. Tretji odstavek tega člena pa določa, kar je za odločitev v tem sporu bilo pomembno, da se samo v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (sklepa) vročijo strankam popravljeni prepisi akta s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. In samo v takem primeru lahko teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela od dneva, ko je bil stranki vročen popravljeni prepis.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev razpisa delovnega mesta, ker je štelo, da je bil razpis zakonit, čeprav iz njega ni bilo razvidno, kakšno delovno mesto je bilo razpisano. Drugostopno sodišče je po pritožbi tožnika prvostopno sodbo potrdilo.
Revizijsko sodišče je reviziji tožnika ugodilo in razveljavilo obe sodbi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz zmotne uporabe materialnega prava. Tako ZDR kot ZTPDR določata objavo delovnega mesta, zato mora biti delovno mesto opredeljeno, saj so nanj vezane pravice in obveznosti delavcev. Če zakon tako določa, je treba opraviti tako predhodni preizkus kot tudi poskusno delo.
Postopek je kršen, ker je sodišče ugotovilo, da je bilo objavljeno delovno mesto, iz dokumentacije pa to ni bilo razvidno.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - ocena delovne uspešnosti - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov
Ocena delovne uspešnosti je lahko razlog za določitev trajno presežnega delavca le, če ugotavljanje delovne uspešnosti temelji na v naprej sprejetih merilih.
Tudi delavec, ki ni razporejen oziroma ne dela, je lahko opredeljen kot trajni presežek, vendar ne po kriteriju delovne uspešnosti, pač pa po ostalih kriterijih.
Delavka ne more biti določena kot trajni presežek po kriteriju šolske izobrazbe, če je v finančnem sektorju pet delavk z enako strokovno izobrazbo (IV. stopnje), in vse delajo na delovnih mestih s V. stopnjo strokovne izobrazbe.
Delavec ne more biti določen kot trajni presežek po kriteriju delovne uspešnosti, če je bil ob sprotnem ocenjevanju ocenjen enako kot vsi ostali delavci v delovni enoti s 100 %.
Čas prebit v delovnem razmerju, za katerega pa je bilo kot bistveno določeno delovno mesto in predvsem plača, se je lahko vštel v zavarovalno dobo že, če se je dokazal obstoj delovnega razmerja. Ker v konkretnem postopku dejstva, ki bi kazala na delovno razmerje, po zaključkih obeh sodišč niso bila dokazana, tudi ni bilo pogojev za vštetje spornega obdobja kot zavarovalne dobe v pokojninsko dobo.
ZOR člen 174, 174/1, 154, 154/2. Pravilnik o varnostnih ukrepih pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona in lesovine člen 11, 37, 60, 129.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - vzročna zveza - nevarna stvar
Delovna sredstva, energija in delovanja je šteti za posebno nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in mesta uporabe (ali na kakšen drug način) predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Ob upoštevanju vseh, pred nižjima sodiščema ugotovljenih dejstev je, tudi po mnenju revizijskega sodišča njuna odločitev, da je v obravnavanem primeru podana objektivna odgovornost prvotožene stranke, materialnopravno pravilno. V danem primeru temelji odgovornost za vtoževano škodo na odgovornosti za vzrok, saj se odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo od nevarne stvari (prvi odstavek 174. člena ZOR) presoja po načelu domnevne vzročnosti in ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena ZOR). Prav tako za škodo, ki nastane zaradi take dejavnosti odgovarja tisti, ki se s tako dejavnostjo ukvarja.
ZDR (1990) člen 106, 106/1. ZDSS člen 24, 24/1, 24/1-2, 23, 23/3. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da preneha delavcu delovno razmerje s pravnomočnostjo sodbe, ker je bil sklep direktorja zakonit, sklep delavskega sveta pa nezakonit, ker tožnik na sejo ni bil pravilno vabljen. Na pritožbo obeh strank je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo, pritožbi tožeče stranke pa je delno ugodilo in izpodbijano sodbo tako spremenilo, da preneha tožeči stranki delovno razmerje šest mesecev po pravnomočnosti sodbe. Revizijsko sodišče je revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno, saj je sodba nadomestila dokončno odločbo tožene stranke ter znaša rok, v katerem delavcu preneha delovno razmerje, šest mesecev po pravnomočnosti sodbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - izbirna pravica starejšega delavca - odpravnina - odpoved pravici do odpravnine
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno. Ves čas je nesporen obstoj okoliščin, zaradi katerih je za odločitev v tem sporu dana pravna podlaga v tretjem poglavju Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90 in 5/91). Tožniku, ki mu je do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkalo do pet let zavarovalne dobe, je po drugem odstavku 36.d člena omenjenega zakona lahko prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu pod pogojem, da mu je tožena stranka zagotovila dokup zavarovalne dobe oziroma denarno nadomestilo iz naslova zavarovanje za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravico do ustrezne odpravnine. Izbirna pravica "starejšega delavca" kot zaščitene kategorije delavcev je ob uvrstitvi med trajne presežke do dokupa pokojninske dobe ali do plačila ustrezne odpravnine - na njegovi strani. S tem, ko delavec sprejme ponujeno obveznost delodajalca, da mu dokupi manjkajočo zavarovalno dobo, se šteje, da se je odpovedal pravici do ustrezne odpravnine.
Fakultativna izbira delavca, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov, na dokup pokojninske dobe, s katero, ob upoštevanju druge pokojninske dobe, uveljavi pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa pomeni le dokup imaginarne pokojninske dobe iz 214. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št.
12/92, 5/94 in 7/96 - ZPIZ). Dokup potrebne pokojninske dobe po omenjenem zakonskem določilu, za katero je upravičen praviloma delodajalec, pomeni namreč tudi nakup same pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je zavarovanec, kolikor manjkajoče dobe ne bi pridobil na tej podlagi, sploh ne bi imel. Dokup dejanske zavarovalne dobe iz 215. in 216. člena ZPIZ, za katero pa je upravičen samo zavarovanec, pa predstavlja praviloma dokup manjkajoče pokojninske dobe z namenom izpolniti pogoje potrebne dobe za pridobitev višje pravice.
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku na plačilo odškodnine v zvezi z nesrečo pri delu.
Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženca spremenilo odločitev o odstotku odgovornosti tožnika za škodo, ki jo je utrpel.
Reviziji tožnika je revizijsko sodišče ugodilo in je vzpostavilo glede odgovornosti strank, sodbo sodišča prve stopnje.
Revizijo toženca je revizijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Navajal je, da je prišlo v podjetju do reorganizacije in ni pravni naslednik toženca, da je obveznost do tožnika prevzela na podlagi samoupravnega sporazuma druga organizacija in da je odškodnina odmerjena previsoko.
ZPIZ člen 139, 141. ZTPDR člen 48, 23, 23/2. SKPG člen 18. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - delovni invalid - obličnost odločbe
Ker se z razporeditvijo na drugo ustrezno delo uresničujejo pravice delovnega invalida je odločitev delodajalca podvržena obličnosti, kot jo predpisuje drugi odstavek 23. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. V tem zakonskem določilu je predpisana pisna oblika odločitve delodajalca, kadar odloča o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavca. Pravna posledica kršitve z zakonom določene obličnosti je neveljavnost drugače sprejete odločitve.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Nižji sodišči sta ugotovili, da tožnik ni bil z dela odsoten neupravičeno, to pa pomeni, da mu delovno razmerje sploh ni moglo prenehati po določbah 5. oziroma 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR. Zato je bilo treba kot nezakonite razveljaviti akte organov tožene stranke, ki so bili izdani na podlagi teh določil, kot sta to pravilno odločili nižji sodišči.
V postopku za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja zahtevka za vrnitev nepremičnin v naravi je potrebno ugotoviti, ali je z vidika določb ZDen izkazana možnost vračanja v naravi.
Ker se vodi postopek v zvezi s postavljanjem prometnih znakov po uradni dolžnosti, vloge osebe, za postavitev prometnega znaka ni mogoče šteti za zahtevo za uvedbo upravnega postopka, ampak le za pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti, če je za to podana dejanska in zakonska podlaga.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 186, 186/1, 294, 354, 354/2, 354/2-13.ZOR člen 453, 279.ZOdv člen 16, 16/2.
narok - razlog za preložitev naroka - vsebina tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti - samostojen ugotovitveni izrek ob instančnem odločanju - prevzem izpolnitve
Toženčevo opravičilo, da se naroka ne bo udeležil, ker ne pristaja na to, da bi ga zastopal substitut, in toženčeva odsotnost z naroka nista opravičljiva. Zakon o pravdnem postopku ne predpisuje, da mora stranko zastopati odvetnik, niti ne njegove obvezne navzočnosti na naroku. S toženčevega vidika gledano pa njegovo odsotnost, ko bi sicer prišel na obravnavo, pa glede "na pooblaščenčevo zadržanost tega sedaj ne namerava storiti", tudi ni opravičljiva, saj ni mogel sam presojati, ali bo sodišče opravičilo odsotnost in ali bo to sploh utegnilo storiti spričo kratkega roka med prispelim opravičilom in narokom. Nadalje, pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da določba zakona o odvetništvu (Ur. list RS, št. 18/93), po kateri je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje (drugi odstavek 16. člena), ureja le razmerje med zastopano stranko in njenim pooblaščencem. Ureja torej pooblastilno razmerje med njima in tako ne more posegati v procesne določbe ZPP, zlasti še spričo prej omenjene okoliščine, da ta ne predpisuje obveznega zastopanja ali obvezne navzočnosti odvetnika.
Kar zadeva ugotovitveni del o tožnikovi terjatvi, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Čeprav gre za ugotovitev terjatve v rednem sodnem postopku, je možna takšna razsoja, ker pač zakon ne le omogoča marveč v primerih pobotnih ugovorov naravnost terja tudi ugotovitev terjatve v izreku sodbe (arg. a contrario iz drugega odstavka 338. člena in tretjega odstavka 333. člena ZPP).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Določba 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen se ne nanaša samo na prostorsko celovitost v urbanističnem in podobnih pogledih, temveč tudi na prostorsko celovitost poslovnih prostorov.