soglasje za vpis v sodni register - uveljavljanje ugovorov, ki se nanašajo na program lastninskega preoblikovanja podjetja
Tožnik v postopku izdaje soglasja za vpis olastninjenega podjetja v sodni register (drugo soglasje) ne more uspešno uveljaviti ugovorov, ki se nanašajo na program lastninskega preoblikovanja podjetja in vrednost ugotovljenega družbenega kapitala (prvo soglasje), ker gre za dve samostojni zadevi.
program lastninskega preoblikovanja - družbeni kapital - izločitev posameznih sredstev iz premoženja podjetja - začasna odredba
Po ureditvi ZLPP so predmet programa lastninskega preoblikovanja podjetja oziroma otvoritvene bilance lahko le družbena sredstva v upravljanju podjetja.
obveznost delodajalca na podlagi pravnomočne sodbe - vmesna sodba
Čeprav v sodbi, s katero je pravnomočno odločeno le o temelju zahtevka za plačilo plače, ne pa tudi o višini, to ni izrecno navedeno, je taka sodba dejansko vmesna sodba. Ker delodajalec ni poravnal svoje obveznosti, ki po temelju izhaja iz že pravnomočne sodbe, je bil delavec prisiljen zahtevati izvršitev te obveznosti z vložitvijo nove tožbe. Z izpodbijano sodbo o temelju tega zahtevka ni bilo pravnomočno odločeno, sodišče je odločilo le o višini.
Ustava RS člen 22, 25.ZPP člen 5, 253, 289, 339, 339/2-8.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - izvedba dokazov - pravica do kontradiktornosti
S sklicevanjem na izvedenski izvid in mnenje iz drugega sodnega postopka, v katerem tožena stranka ni imela možnosti sodelovati in zato tudi ni imela možnosti postavljati vprašanj izvedencu ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja niti v tem postopku, toženi stranki niso bila zagotovljena minimalna jamstva poštenega dokaznega postopka.
ZUS člen 23, 59, 73.ZLPP člen 9, 11, 15.ZDen člen 42, 51, 68.
lastninsko preoblikovanje podjetja - začasna odredba - prekluzivni rok za vložitev
Ker je rok za izdajo začasne odredbe, določen v 11. členu ZLPP, materialni prekluzivni rok, tožnika nista upravičena do vrnitve denacionaliziranega premoženja v naravi.
predlog za kazenski pregon - nedovoljeni dokazi - izločitev izjave obdolženčevega polbrata, dane policiji
Določbo 2. odstavka 53. člena ZKP je treba razumeti tako, da si oškodovanec že s podajo pravočasne kazenske ovadbe ali predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka zavaruje pravico do pregona za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog. Pri tem je nepomembno, kako je kaznivo dejanje pravno opredeljeno v ovadbi ali v obtožnem aktu; odločitev o tem je namreč vselej prepuščena sodišču.
Prvostopenjsko sodišče je svojo sodbo med drugim oprlo tudi na izpovedbo priče - obsojenčevega polbrata, ki je bil na glavni obravnavi opozorjen, da mu glede na razmerje do obdolženca ni treba pričati, vendar je izjavil, da bo pričal, pouk in odpoved tej pravici pa sta tudi zapisana v zapisniku o glavni obravnavi. V takšni procesni situaciji, ko se omenjena priča pričevanju ni odrekla, pa sodišče obvestila, ki ga je dala policiji (148. člen ZKP), ni bilo dolžno izločiti. Po določbi 3. odstavka 83. člena ZKP je namreč sodišče dolžno med drugim izločiti le obvestila oseb, ki so se odrekle pričanju (člen 236 ZKP).
KZ člen 159, 159/1, 159/2, 159/3. ZAP člen 21, 23, 24, 25, 59.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela - znaki kaznivega dejanja - materialne avtorske pravice - ime avtorja - višina protipravno pridobljene premoženjske pravice - krivda - direktni naklep
Za obstoj kaznivega dejanja po 159. členu KZ ni nujno, da je v opisu kaznivega dejanja tudi ime avtorja oziroma tistega, ki ima avtorsko pravico, pač pa zadostuje, da pri izvršitvenem dejanju storilec nima potrebnega dovoljenja.
Višina protipravno pridobljene koristi ni znak kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela po 2. odstavku 159. člena KZ, pač pa je to znak kaznivega dejanja po 3. odstavku navedenega člena. Po določilu 2. odstavka 159. člena KZ namreč zadostuje namen in za storitev tega kaznivega dejanja ni potrebno, da bi bila že pridobljena večja protipravna premoženjska korist.
Kaznivo dejanje po 159. členu KZ je mogoče storiti le z direktnim naklepom.
upravni postopek - načelo zaslišanja stranke - skrajšani postopek
Ker je za odreditev inšpekcijskega ukrepa zaradi nezakonitega posega v prostor predviden skrajšani postopek, opustitev zaslišanja stranke ne predstavlja kršitve iz 8. člena ZUP/86.
EKČP člen 6, 6/3-č.ZKP člen 18, 18/2, 178, 178/5, 340, 340/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
posamezna preiskovalna dejanja - zaslišanje izvedenca - obvestilo obdolžencu o zaslišanju izvedenca - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - branje zapisnika o zaslišanju izvedenca - zaslišanje obremenilnih prič - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav sodišče o zaslišanju izvedenca ni obvestilo obdolženca, kar je bilo dolžno storiti na podlagi 5. odstavka 178. člena v zvezi s 429. členom ZKP, in je zato kršilo navedeno določbo, se ni mogoče strinjati, da sodišče svoje odločbe ne bi smelo opreti na vsebino zapisnika o zaslišanju izvedenca medicinske stroke. Ne gre namreč za katerega od dokazov, naštetih v 2. odstavku 18. člena ZKP, za katere velja ta dokazna prepoved.
Izjemoma je v skrajšanem postopku kljub neprebranemu zapisniku o zaslišanju izvredenca dopustno šteti, da je ta dokaz izveden, če bi stranki izjavili, da sta z mnenjem seznanjeni in da ga na glavni obravnavi ni treba še posebej prebrati, ter naj se zato šteje, da je tak zapisnik prebran. Seveda bi morale biti v takem primeru te okoliščine zabeležene v zapisniku o glavni obravnavi.
Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodnica v dokazne namene vpogledala tudi izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca. S tem je napačno izvedlo dokaz z izvedenskim mnenjem in s tem kršilo določbo 1. odstavka 340. člena ZKP.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 73.
ugotavljanje državljanstva - domneva o nelojalnem ravnanju - dokazovanje lojalnosti
Glede na to, da tožnica v postopku ni uspela ovreči zakonske domneve o nelojalnem ravnanju njene pravne prednice in da sta izpolnjena tudi ostala dva pogoja iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, je odločitev upravnih organov obeh stopenj, da se tožničina pravna prednica ni štela za jugoslovansko državljanko, pravilna.
ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vzročna zveza - zavrženje revizije - teorija adekvatne vzročnosti - odgovornost države za ravnanje policista - protipravno ravnanje
Poskus zaustavitve voznika z modro lučjo po rednem teku stvari ne pripelje do smrti voznika. Isti odgovor velja za zasledovanje voznika. Zato motoristove smrti ni mogoče pripisati ravnanju obeh policistov. Njuno ravnanje je bilo v naravnem pomenu le povod ali sprožilni element nadaljnjega dogajanja, ki pa se ni odvijalo po normalnem teku stvari. Zato ni šlo za pravno pomemben vzrok. Normalen odgovor na take ukrepe policistov je namreč upoštevanje navodil in zaustavitev vozila, ne pa neupoštevanje navodil in nadaljnje dodatno in še hujše kršenje cestnoprometnih predpisov. Policista s svojim ukrepanjem nista determinirala nadaljnjega ravnanja motorista, nasprotno, motoristovo ravnanje je bilo povsem samostojno in tudi neobičajno, torej izven normalnega teka stvari.
Odškodninska terjatev vsakega od tožnikov za nepremoženjsko škodo ima različno dejansko podlago, dejanska in pravna podlaga nepremoženjske škode vsakega od njiju pa je tudi različna od dejanske in pravne podlage njune skupne premoženjske škode (drugi odstavek 41. člena ZPP). Zato je treba tudi pri vprašanju dovoljenosti revizije upoštevati le vrednost vsakega posameznega zahtevka, ne pa seštevka vseh zahtevkov.
Tudi pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka kršila načelo presoje dokazov iz 9. člena ZUP/86, saj pri svoji odločitvi ni opravila analize s strani tožnikov predloženih dokazov, s katerimi sta dokazovala lojalnost njunega očeta v postopku ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen v zvezi z 2. odstavkom 35. člena ZDrž.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - glavna obravnava - začasna odstranitev obdolženca z glavne obravnave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V 327. členu ZKP določena izjema od načela neposrednosti se nanaša na soobtožence ali priče, če te v obdolženčevi navzočnosti nočejo izpovedovati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bodo govorili resnice. Zato okoliščina, da je bila priča v času zaslišanja na glavni obravnavi že polnoletna, tega v ničemer ne spremeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21835
KZ člen 112, 112/3, 303, 303/1.ZKP člen 420, 420/2.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - vložitev obtožnega predloga - kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - stek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z vložitvijo obtožnega predloga, ki je procesno dejanje, se pretrga zastaranje kazenskega pregona.
Vsak napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti (1.
odstavek 303. člena KZ), je šteti za samostojno dejanje, zaradi česar je pri napadih na več uradnih oseb podan stek toliko kaznivih dejanj, kolikor uradnih oseb je bilo napadenih.