Ali je konkretno zemljišče gozdno zemljišče, je odvisno od opredelitve tega zemljišča, upoštevaje določbe 10. in 11. člena ZG v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. Z zajemom zemljišč v gozdnogospodarski načrt je namreč opravljena presoja, ali so izpolnjena merila, ki jih za pojem gozda oziroma gozdnega zemljišča opredeljujejo določbe ZG.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2003) člen 12, 39.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba
Dne 6. 4. 2019 je bila spremenjena vrednost odvetniške točke in znaša 0,60 EUR. Upoštevaje drugi odstavek 12. člena OT je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Iz citirane materialnopravne določbe dovolj jasno izhaja razlaga, da se pri obračunu stroškov upošteva število točk, kot jih je določala OT v času, ko je bila storitev (delo) opravljena, ter tista vrednost točke, ki velja v času, ko je potrebno opraviti plačilo.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija odločitev, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za 12 (dvanajst) oz. 11 (enajst) mesečno obročno plačevanje davčnega dolga v višini 4.616.440,00 EUR, ki je zapadel v plačilo 31. 7. 2018 in za katerega ni sporno, da ga je tožeča stranka 31. 7. 2018 tudi v celoti plačala. Kljub plačilu navedenega davčnega dolga je tožeča stranka 13. 11. 2018 zoper navedeno odločitev vložila tožbo, ker meni, da takšna odločitev ni pravilna in zakonita, saj meni, da so bili za ugoditev njeni zahtevi izpolnjeni zakonski pogoji. Vendar pa ob tem, da je tožeča stranka ob zapadlosti navedenega davčnega dolga, le-tega v celoti poravnala, navedeno po presoji sodišča pomeni, da si z odpravo izpodbijane odločbe (kar tožeča stranka s tožbo uveljavlja - izpodbojna tožba) ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 10. ZUP člen 240.
pogoji za napredovanje - javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - napredovanje učiteljev - vzgoja in izobraževanje
Pri točkovanju je tožena stranka iz razlogov, ki jih obširno navaja v izpodbijani odločbi, utemeljeno podvomila v verodostojnost potrdil o izvedbi referatov, ki so bili kot dokazilo predloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno tožečo stranko pozvala, da s predložitvijo programa posveta odpravi dvom v verodostojnost predloženih potrdil in dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže.
ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7. ZS člen 1, 3, 78, 79. ZSS člen 2, 2a, 31. URS člen 125. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/3-1. ZVOP-1 člen 32.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nejasen izrek odločbe - ocena sodniške službe - sodnik - osebni podatki - neodvisnost sodnikov
Tako iz 78. člena ZS, kot tudi iz 31. člena ZSS izhaja, da ima pravico do dostopa do podatkov iz centralne kadrovske evidence o sodnikih (78. člen ZS) oziroma pravico do osebnega spisa, v katerem se nahajajo sodniške ocene (31. člen ZSS), le omejen (določen) krog upravičencev. Navedena zakona tako ne omogočata prostega dostopa do podatkov o sodnikih v zvezi s sodniško oceno (vsakemu) prosilcu. Z restriktivno določenim krogom upravičencev do podatkov o sodnikih v zvezi z oceno je namreč zakonodajalec zaščitil uresničevanje načela neodvisnosti sodnikov kot nosilcev sodne veje oblasti, ki ga pri opravljanju sodniške funkcije zagotavlja že 125. člen Ustave RS, poleg tega še 3. člen ZS in 2. in 2.a člen ZSS.
Glede na izrecne določbe 78. člena ZS, ni mogoče enačiti položaja javnih uslužbencev in položaja sodnikov. Položaj sodnikov, ki izvršujejo sodno oblast, je že v izhodišču drugačen od položaja javnih uslužbencev, zato njihov položaj tudi glede na potrebe po zaupnosti njihovih podatkov ni primerljiv.
neposredna plačila v kmetijstvu - očitna napaka - nerazumljiva vloga
Sodišče glede na sodno prakso razlaga določbe evropskih in nacionalnih predpisov restriktivno, vendar pa meni, da gre za dopustno izjemo, če gre za očitne pomote v vlogi, ki jih stranka lahko popravi.
Agencija je razpolagala s podatki o različnih površinah zemljišč. Zato je bila dolžna v skladu s 33. členom ZKme-1 in v skladu s 34. členom ZKme-1 tožečo stranko pozvati na razjasnitev vloge, po prejemu razjasnitve pa vlogo ponovno pregledati in v zadevi odločiti.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - zdravstvena oskrba poškodovane živali - nujni ukrepi v javnem interesu - odvzem živali - skrbnik živali
Iz izpodbijane odločbe, zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 13. 10. 2017 ter poročila veterinarja B.B. z dne 13. 10. 2017 izhaja, da je bila kobila, za katero je bil odrejen prevoz, tako bolna kot poškodovana, zato je prva alineja 17. člena ZZZiv nedvoumno bila podlaga, da se je prevoz kobile na novo lokacijo, po odredbi inšpektorja - veterinarja, lahko izvršil.
V izpodbijani odločbi opisano stanje kobile, ugotovitve inšpektorjev na ogledu ter vsebina izpovedbe oskrbnika živali A.A. izkazujejo, da je tožnik kršil prvo alinejo 7. člena ZZZiv, ki določa, da mora skrbnik živali zagotoviti: bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam, v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.
Ob dejanski situaciji, ki je narekovala takojšnje ukrepanje zaradi zavarovanja dobrobiti živali, se tožnik ne more sklicevati na postopkovna pravila, ki jih strankam sicer zagotavlja 9. člen ZUP (oziroma 22. člen Ustave). Da pa je dobrobit živali v javnem interesu, pa izhaja iz samega namena ZVMS kot tudi ZZZiv.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - odpoved pooblastila - razlogi na strani upravičenca
Upravna odločba ne more nadomestiti pooblastila, danega odvetniku in daje prosilcu le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi.
Ker je tožnik odpovedal pooblastilo s svojim enostranskim dejanjem, je bil razlog, da postavljeni odvetnik ni več mogel v redu opravljati svoje dolžnosti, na strani tožnika, kot opredeljuje takšno situacijo določba desetega odstavka 30. člena ZBPP.
Toženka mora tudi v situaciji iz devetega ali desetega odstavka 30. člena ZBPP, torej v primeru, ko je prvo določeni odvetnik razrešen, v najkrajšem možnem času, namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega, ki bo lahko izvrševal z odločbo o dodelitvi BPP določen obseg le-te.
Sodišče glede na listine upravnega spisa ugotavlja, da iz upravnega spisa ne izhaja, da bi bil tožniku po zakonitem zastopniku vročen poziv z dne 10. 7. 2019, tudi ne poziv z opr. št. Bpp 2254/2019 in z vsebino, kot jo povzema toženka v odločbi. V upravnem spisu tudi ni odgovora tožnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika z dne 19. 8. 2019. Ker se toženka za utemeljitev svoje odločitve sklicuje na svoja in tožnikova neobstoječa procesna dejanja, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni, da je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne začne šteti naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
denacionalizacija - manjvrednost objekta - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine
Razlogovanje, da že zahteva za denacionalizacijo glede na 2. člen ZDen predpostavlja, da je bil zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti postavljen, je v nasprotju z določbo 26. člena ZDen, na podlagi katere mora stranka podati jasen in izrecen materialni zahtevek za določitev odškodnine zaradi manjvrednosti.
javni natečaj - neuvrstitev v izbirni postopek - natečajni pogoji - pogoj izobrazbe - zahtevana smer izobrazbe - sestava komisije za pritožbe
Sestava komisije za pritožbe ni bila možna iz zaposlenih pri Zagovorniku, zato je predstojnik organa z imenovanjem komisije iz drugih državnih organov postopal pravilno in tudi ustavnopravnoskladno.
Obseg pristojnosti komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je določen v 35. členu ZJU, zato ni mogoče očitati, da bi morala komisija za pritožbe opraviti tudi presojo Akta o sistemizaciji delovnih mest pri organu (v smislu tožbenega očitka diskriminacije), še zlasti, ker je sprejem tovrstnih aktov avtonomna odločitev delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. Zato se ni možno v tem upravnem sporu spuščati v vprašanje, ali so bili podani razlogi za določitev tega pogoja ali ne, kot tudi, da je iz postopka izostala analiza potrebnosti takega pogoja za razpisano delovno mesto.
ZG člen 1, 3, 3/1, 3/1-5. ZIN člen 7. ZUP člen 144, 290.
gozdovi - sanitarna sečnja - rok za izvršitev odločbe - neizvršljivost odločbe - načelo sorazmernosti
Sodišče sodi, da je v obrazložitvi odločbe v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati.
Tožnica v tožbi ne navaja, da ti razlogi toženke ne bi bili resnični, zgolj s sklicevanjem na svoje organizacijsko-tehnične, logistične, vremenske in druge težave pri realizaciji te odločbe pa tudi po presoji sodišča ne more uspeti, saj je le-te ne odvezujejo v smislu, da ji zakonsko določenih obveznosti kot lastnici gozda ne bi bilo treba izvršiti. Prav tako tožnica ni izkazala, da je toženka pri naložitvi obveznosti kršila načelo sorazmernosti (7. člen ZIN), saj niti ni navedla, da bi bilo mogoče za sanacijo gozda izreči še kakšen drug, milejši ukrep. Ker tožnica (po oceni sodišča) prepričljivim razlogom toženke, zakaj je določen rok ustrezen in zakaj ga ni mogoče podaljšati, ne ugovarja, to tudi pomeni, da ti razlogi niso sporni.
postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - strinjanje s potekom predlagane meje - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - napake volje
Iz zapisnika mejne obravnave, ki med drugim vsebuje tudi skico poteka predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra, ne izhaja, da bi tožnik prerekal potek predlagane meje oziroma da bi pokazal drugačno mejo, kot predlagane, zato grafični prikaz dejanskemu stanju v naravi nedvomno ustreza.
Četudi bi bil izračun površine parcel/e izveden pred ureditvijo meje (za to sicer v ZEN ni podlage) in bi ta izračun pokazal manjšo površino parcele, geodet ne bi mogel meje urediti drugače, kot po podatkih zemljiškega katastra, torej da bi določil koordinate zemljiškokatastrskih točk v naravi tako, da bi izračun površine parcel/e potem bil tak, kot naj bi bil, npr. enak kot pred izvedbo takega postopka. Tožnik zato tudi nima prav, da je bil kršen četrti odstavek 19. člena ZEN, saj je geodet površino parcel (sedaj) 686/8 in 686/9 izračunal na tej podlagi, torej po evidentiranju meje s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.
ZEN člen 29, 35, 36, 37, 51. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 10. ZUP člen 130.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - strinjanje s potekom predlagane meje - napake volje - združitev postopka
Iz zapisnika izhaja, da se je tožnica mejne obravnav udeležila in zapisnik podpisala, kar tudi sama potrjuje z navedbo, da je vse podpisala. Pri tem sicer tudi navaja, da je neuka, neizkušena, zmedena sledila le predstavniku občine, vendar s tem ne more uspešno izpodbiti pravilnosti izvedenega postopka. Kot je tožnici pojasnil že organ, napake volje pri izjavljanju volje o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati, lahko pa jo stranka uveljavlja v pravdnem postopku (36. člen ZEN). To pomeni, da če tožnica s podpisi zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej, da se z potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, lahko to uveljavlja pred sodiščem civilne pristojnosti v pravdnem postopku. Iz zapisnika o mejni obravnavi tudi ne izhaja, da bi tožnica imela kakšne pripombe na potek mejne obravnave, konkretno, da bi izjavila, da kamnitega mejnika na z.k. točki 2840 ni več. Enako tudi ne gre slediti tožničini trditvi, da geometer na mejni obravnavi strankam ni pokazal meje po podatkih zemljiškega katastra in da jih ni opozoril na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, saj iz zapisnika (ki so ga podpisale vse stranke, torej - kot že povedano - tudi tožnica) izhaja ravno nasprotno.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavanem primeru tožeča stranka ne uveljavlja izplačilo stare devizne vloge, saj je bila ta vloga v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP izključena obveznost poplačila s strani RS.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Kot je že presodilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019, ravnanje varčevalca v zvezi v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke.
izvršitev odločb ESČP - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavanem primeru in v primerih, v katerih so dejanske okoliščine enake, Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe ESČP v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena te sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da RS ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke (zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH). Na sprejem teh predpisov niti Banka niti RS nista imeli vpliva.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci ... v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun
Iz ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah Sarajevo in Zagreb), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa ne obveznosti, da jo izplača.