kršitev pravice do obrambe - kaznivo dejanje zoper premoženje - konkretni dejanski stan
Obdolžencema ni bila kršena pravica do obrambe kljub spremembi dela obtožbe, ko na obravnavi nista bila navzoča, saj je bila ta spremenjena delno v njuno korist, z znižanjem zneskov pridobljene premoženjske koristi, delno pa z konkretizacijo oškodovanca, za katerega je bilo vseskozi jasno kdo je in sta v to smer tudi podala zagovor. Pri vseh obdolžencema očitanih kaznivih dejanjjih pa izvedeni dokazi pokažejo, da so v njunih ravnanjih podani njihovi znaki.
ZOR člen 210, 211, 279, 279/1, 279/2, 210, 211, 279, 279/1, 279/2. ZPOMZO člen 3, 3. ZPP člen 324, 324/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - izrek sodbe - terjatev - vračilo - zakonske zamudne obresti - konformna metoda - linearna metoda
Ker je tožeča stranka postavila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala plačilo posameznih glavnic premalo izplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za sporno obdobje z zapadlostjo v posameznem mesecu z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, bi moralo sodišče (glede na postavljeni pobotni ugovor) najprej ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke v okviru opisanega tožbenega zahtevka (in ne bi smelo samo računati zakonskih zamudnih obresti), nato ugotoviti obstoj (ali delni obstoj) terjatve tožene stranke, uveljavljane v pobot, ter nato v 3. členu izreka odločiti, da se terjatev tožeče stranke (ugotovljena v izreku sodbe) pobota s terjatvijo tožene stranke (ugotovljeno v izreku sodbe). Ni pravilno ravnanje sodišča, ki je samo računalo in pripisovalo zakonske zamudne obresti, saj je s tem prišlo do obrestovanja obresti, ki je prepovedano.
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi izplačevala zneske tožeči stranki iz razlogov, v katerih zakon določa, da jih lahko zahteva nazaj (pridržanje pravice zahtevati vračilo, izogibanje sili), navedenih terjatev ne more uspešno uveljavljati v pobot. Vedela je, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna plačati.
ZPOMZO je določal izračunavanje zakonskih zamudnih obresti po konformni metodi, saj je določal, da je temeljna obrestna mera letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacija). Ta zakon je veljal vse do 28.6.2003, ko je ZPOMZO-1 uveljavil linearni način izračunavanja obresti.
ZDR člen 52, 77, 77/1. ZObr člen 92, 92/1, 93, 93/3.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi ZObr za določen čas petih let, ni bila dolžna podaljšati, čeprav je tožnik za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi izpolnjeval vse zakonske pogoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005624
ZDSS-1 člen 63, 81.
socialni spor - presoja upravnega akta
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke po stanju v času do zaključka postopka. Presoja upravnih aktov je omejena tako po vsebini kot v postopkovnem smislu do izdaje dokončne odločbe s strani drugostopnega organa tožene stranke.
URS člen 51, Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1 136.
plačilo stroškov zdravljenja v tujini - pravo evropske skupnosti
Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in z implementacijo prava EU v nacionalno zakonodajo, ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja niso prenehala veljati, temveč se njune določbe izvajajo tudi v luči Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71.
Ker pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih vrhunskih dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca ter povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.
vdovska pokojnina – zunajzakonska skupnost – elementi zunajzakonske skupnosti
Čeprav je med tožnico in pokojnim zavarovancem obstajala ekonomska skupnost, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, ker med njima zaradi neobstoja subjektivnih elementov zakonske zveze, zlasti čustvene navezanosti in vzajemnega spoštovanja, ni obstajala zunajzakonska skupnost.
otrokovi stiki - omejitev stikov s starimi starši - zaupna oseba
Res je, da je ob razgovoru s sodnikom lahko navzoča oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je oseba, ki jo otrok sam spontano izbere, in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, njegov pooblaščenec ali sodišče.
Izvedenka je tako ugotovila, da otrok dobiva izrazito negativna sporočila o ljudeh, ki so mu najbližji, kar povzroča pri njem nestabilnost, dezorientiranost, ki se kaže v občasni žalosti in pobitosti ter potencialnih impulzivnih in agresivnih izbruhih. Zato je svetovala omejitev stikov z očetom tako, da bo otrok čim manj v stiku s starim očetom, da bi se v čim večji meri izognili negativni indoktrinaciji. Poudarila je, da A. A. potrebuje čim bolj enotno vzgojno vplivanje tako z materine kot z očetove strani.
Pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v denacionalizacijskem postopku, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in tudi v tem trenutku se odloča kdo pride v poštev kot dedič. Sprožen upravni spor je ovira za pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji, zato v takem primeru še ni mogoče določiti kroga dedičev.
Če pokojni potomec zapustnika ni imel svojih potomcev in so po njem dedovali dediči drugega (II.) dednega reda, nastopi prirast tako, da njegov dedni delež pripade sodedičem v razmerju njihovih dednih deležev.
ZOZP člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 2, 180, 180/3.
vsebina tožbe - vezanost na zahtevek
Vložena je bila le ena tožba, zato tožbeno zatrjevana dejstva veljajo za obe toženi strani. Sodišče pa ni vezano na tožbeno zatrjevano pravno podlago, zato mora glede na zatrjevana dejstva samo uporabiti pravilno materialno pravno podlago.
ZGD-1 člen 250, 250/2, 250/3, 251, 250, 250/2, 250/3, 251.
lastne delnice
V obravnavanem primeru je upnik predlagal, naj se dolžniku prepove razpolaganje z ... delnicami, katerih izdajatelj ne pa tudi imetnik je sam dolžnik. Takšna prepoved razpolaganja pa glede na konkretno dejansko stanje ni možna.
odvzem premoženjske koristi - pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi
V 498.a členu ZKP je urejen postopek odvzema tako imenovanega "umazanega" denarja ali premoženja v primerih, ko se kazenski postopek zoper obdolženca ne konča z obsodilno sodbo, nanaša pa se na kazniva dejanja, ki so taksativno našteta v 1. odst. 498.a člena ZKP, med katera pa ne sodita očitani kaznivi dejanji poneverbe po 1. odst. 245. člena KZ in ponarejanja listin po 1. odst. 256. člena KZ. Glede na navedeno je tudi sklicevanje prvostopenjskega sodišča na 2. odst. 507. člena ZKP, ki določa, da se določbe členov 498.a do vključno 506.a ZKP, ki se nanašajo na odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora, podkupnin in druge premoženjske koristi, smiselno uporabljajo tudi za odvzem premoženja v vrednosti, ki ustreza premoženjski koristi (96. in 98. člen KZ), saj se tudi to določilo nanaša na primere, ko se kazenski postopek zoper obdolženca ne konča z obsodilno sodbo in ko pridobljena premoženjska korist izvira iz kaznivih dejanj, taksativno naštetih v omenjenem 1. odst. 498.a člena ZKP, med katera, kot je bilo to že poudarjeno, ne sodita očitani kaznivi dejanji.
ZOR člen 388, 392, 392/1, 388, 392, 392/1. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 355, 165, 165/3, 338, 338/1, 355. OZ člen 1060, 1060.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - sprememba subjekta obveznosti zaradi osamosvojitve Republike Slovenije
Vložitev tožbe za povrnitev škode iz istega škodnega dogodka zoper takratno SFRJ pri sodišču v je namreč po 388. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 26/99 in naslednji - ZOR) pretrgala zastaranje odškodninske terjatve, saj sprememba subjekta obveznosti ob osamosvojitvi Republike Slovenije ni povzročila prenehanja prejšnje obveznosti in nastanek nove, kar pomeni, da z osamosvojitvijo Slovenije zastaranje ni začelo teči znova. Za ugotovitev ali je v obravnavanemu primeru bila tožba pravočasno vložena je tako potrebno ugotoviti, kdaj je bil postopek pred sodiščem v pravnomočno zaključen in v kolikšnem obsegu oziroma ali je tožnik pred sodiščem v uveljavljal vse oblike škode, kot jih uveljavlja v tej zadevi.
nepremičnine - dovolitev izvršbe - pristop k izvršbi
Če dolžnik v času, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine, ni več lastnik teh nepremičnin, ni mogoče dovoliti tako predlaganega nadaljevanja izvršbe.
Sodišče prve stopnje ni dovolilo nadaljevanja izvršbe na dolžnikove nepremičnine, zato tudi ni odločalo o pristopu k izvršbi.
Samo dejstvo, da se obdolženec kljub zaviranju ni ustavil za vozilom oškodovanca, ne zadostuje za izpolnitev zakonskih znakov prekrška neprilagojene hitrosti. Za takšen prekršek bi bilo potrebno navesti okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je obdolženec vozil z neprilagojeno hitrostjo in takšne navedbe konkretizirati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec
Starejši delavec, kateremu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, ni varovan (pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Splošni akti delodajalca morajo biti ustrezno objavljeni, da se delavci lahko z njimi seznanijo, brez tega jih ni mogoče šteti kot zakonito pravno podlago za urejanje pravic iz delovnega razmerja. Ker tožena stranka spremembe splošnega akta, s katerim je tožniku odvzela pravico do beneficirane delovne dobe na njegovem delovnem mestu, ni objavila, sprememba ne velja in ne more predstavljati pravne podlage za to, da se že uveljavljena pravica do beneficirane delovne dobe ne priznava več.
prepoved razpolaganja - dogovor o krajevni pristojnosti
Listina, ki jo je v dokaz svojih trditev predložil upnik, ima sicer res naziv Ponudba št. in je ob nastanku dejansko predstavljala ponudbo, ker pa je dolžnik to "ponudbo" dne 10.02.2005 sprejel, kar je razvidno iz njegovega podpisa, se šteje, da je bila tega dne med strankama veljavno sklenjena pogodba.
ZDR/90 člen 103. ZDSS člen 14, 14/1. ZPP člen 320, 320/1, 320/2, 321, 321/2, 321/3.
stari ZDR – sklep o izbiri – razveljavitev sklepa
Tožena stranka po tem, ko je odločitev o izbiri predsednika uprave sporočila kandidatom, ki so se prijavili na razpis, ni mogla enostransko spremeniti oziroma razveljaviti svoje odločitve o izbiri, ne da bi kateri koli izmed kandidatov ugovarjal.