ZS člen 114, 114/2, 114, 114/2. ZIZ člen 100, 136, 100, 136. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - pristojnost po kraju dolžnikovega prebivališča - sodni okraj - ustanovitev nove občine
Območje katastrske občine Velika vas, v katero spada naselje Spodnji Prekar, je bilo glede na določbo 6. točke 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin del občine Domžale. Spodnji Prekar sodi v območje sodnega okraja sodišča Domžale.
pravica do vojaške pokojnine – pravica do invalidske pokojnine – izbirna pravica
Določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretne, ampak predstavljajo le podlago za sprejem dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic. Republika Slovenija je skladno s tem obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila z ZPIZVZ. To pomeni, da bi moral tožnik za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja dokazati, da izpolnjuje pogoje po ZPIZVZ.
URS člen 51, Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1 136.
plačilo stroškov zdravljenja v tujini - pravo evropske skupnosti
Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in z implementacijo prava EU v nacionalno zakonodajo, ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja niso prenehala veljati, temveč se njune določbe izvajajo tudi v luči Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71.
Ker pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih vrhunskih dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca ter povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.
ZDR člen 52, 77, 77/1. ZObr člen 92, 92/1, 93, 93/3.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi ZObr za določen čas petih let, ni bila dolžna podaljšati, čeprav je tožnik za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi izpolnjeval vse zakonske pogoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005624
ZDSS-1 člen 63, 81.
socialni spor - presoja upravnega akta
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke po stanju v času do zaključka postopka. Presoja upravnih aktov je omejena tako po vsebini kot v postopkovnem smislu do izdaje dokončne odločbe s strani drugostopnega organa tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala po izteku subjektivnega roka za podajo odpovedi, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, čeprav je v sodnem postopku dokazala, da je tožnica v času odsotnosti z dela zaradi bolezni opravljala pridobitno delo.
prejemek iz delovnega razmerja – reparacija – pravnomočna sodba – izvršitev sodbe – poziv na delo
Tožnik na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da ga pozove nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplača nadomestilo plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, ni predlagal izvršbe. Iz tega razloga ni prišlo do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, tožnik pa posledično ni upravičen do nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za obdobje po pravnomočnosti omenjene sodbe.
Pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v denacionalizacijskem postopku, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in tudi v tem trenutku se odloča kdo pride v poštev kot dedič. Sprožen upravni spor je ovira za pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji, zato v takem primeru še ni mogoče določiti kroga dedičev.
Če pokojni potomec zapustnika ni imel svojih potomcev in so po njem dedovali dediči drugega (II.) dednega reda, nastopi prirast tako, da njegov dedni delež pripade sodedičem v razmerju njihovih dednih deležev.
otrokovi stiki - omejitev stikov s starimi starši - zaupna oseba
Res je, da je ob razgovoru s sodnikom lahko navzoča oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je oseba, ki jo otrok sam spontano izbere, in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, njegov pooblaščenec ali sodišče.
Izvedenka je tako ugotovila, da otrok dobiva izrazito negativna sporočila o ljudeh, ki so mu najbližji, kar povzroča pri njem nestabilnost, dezorientiranost, ki se kaže v občasni žalosti in pobitosti ter potencialnih impulzivnih in agresivnih izbruhih. Zato je svetovala omejitev stikov z očetom tako, da bo otrok čim manj v stiku s starim očetom, da bi se v čim večji meri izognili negativni indoktrinaciji. Poudarila je, da A. A. potrebuje čim bolj enotno vzgojno vplivanje tako z materine kot z očetove strani.
ZOZP člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 2, 180, 180/3.
vsebina tožbe - vezanost na zahtevek
Vložena je bila le ena tožba, zato tožbeno zatrjevana dejstva veljajo za obe toženi strani. Sodišče pa ni vezano na tožbeno zatrjevano pravno podlago, zato mora glede na zatrjevana dejstva samo uporabiti pravilno materialno pravno podlago.
ZGD-1 člen 250, 250/2, 250/3, 251, 250, 250/2, 250/3, 251.
lastne delnice
V obravnavanem primeru je upnik predlagal, naj se dolžniku prepove razpolaganje z ... delnicami, katerih izdajatelj ne pa tudi imetnik je sam dolžnik. Takšna prepoved razpolaganja pa glede na konkretno dejansko stanje ni možna.
odvzem premoženjske koristi - pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi
V 498.a členu ZKP je urejen postopek odvzema tako imenovanega "umazanega" denarja ali premoženja v primerih, ko se kazenski postopek zoper obdolženca ne konča z obsodilno sodbo, nanaša pa se na kazniva dejanja, ki so taksativno našteta v 1. odst. 498.a člena ZKP, med katera pa ne sodita očitani kaznivi dejanji poneverbe po 1. odst. 245. člena KZ in ponarejanja listin po 1. odst. 256. člena KZ. Glede na navedeno je tudi sklicevanje prvostopenjskega sodišča na 2. odst. 507. člena ZKP, ki določa, da se določbe členov 498.a do vključno 506.a ZKP, ki se nanašajo na odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora, podkupnin in druge premoženjske koristi, smiselno uporabljajo tudi za odvzem premoženja v vrednosti, ki ustreza premoženjski koristi (96. in 98. člen KZ), saj se tudi to določilo nanaša na primere, ko se kazenski postopek zoper obdolženca ne konča z obsodilno sodbo in ko pridobljena premoženjska korist izvira iz kaznivih dejanj, taksativno naštetih v omenjenem 1. odst. 498.a člena ZKP, med katera, kot je bilo to že poudarjeno, ne sodita očitani kaznivi dejanji.
ZOR člen 388, 392, 392/1, 388, 392, 392/1. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 355, 165, 165/3, 338, 338/1, 355. OZ člen 1060, 1060.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - sprememba subjekta obveznosti zaradi osamosvojitve Republike Slovenije
Vložitev tožbe za povrnitev škode iz istega škodnega dogodka zoper takratno SFRJ pri sodišču v je namreč po 388. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 26/99 in naslednji - ZOR) pretrgala zastaranje odškodninske terjatve, saj sprememba subjekta obveznosti ob osamosvojitvi Republike Slovenije ni povzročila prenehanja prejšnje obveznosti in nastanek nove, kar pomeni, da z osamosvojitvijo Slovenije zastaranje ni začelo teči znova. Za ugotovitev ali je v obravnavanemu primeru bila tožba pravočasno vložena je tako potrebno ugotoviti, kdaj je bil postopek pred sodiščem v pravnomočno zaključen in v kolikšnem obsegu oziroma ali je tožnik pred sodiščem v uveljavljal vse oblike škode, kot jih uveljavlja v tej zadevi.
nepremičnine - dovolitev izvršbe - pristop k izvršbi
Če dolžnik v času, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine, ni več lastnik teh nepremičnin, ni mogoče dovoliti tako predlaganega nadaljevanja izvršbe.
Sodišče prve stopnje ni dovolilo nadaljevanja izvršbe na dolžnikove nepremičnine, zato tudi ni odločalo o pristopu k izvršbi.
Odškodnina po 1. odstavku 118. člena ZDR nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi izgube zaposlitve, zaradi katere je prisiljen iskati novo zaposlitev in zaradi katere se znajde v negotovem položaju glede prihodnosti, pa tudi zato, ker se iz različnih razlogov k delodajalcu ne želi več vrniti. Ne gre za sankcijo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti za kritje eventualne škode, ki jo delavec utrpi tekom postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi sam po sebi ne more vplivati na višino škode.
Ker se odškodnina po 1. odstavku 118. člena ZDR (odškodnina namesto reintegracije) odmeri po splošnih pravilih civilnega prava, za presojo njene višine ne more biti merilo višina odpravnine, ki bi delavcu pripadala v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Škodo, ki mu nastane, mora delavec zatrjevati in dokazati. Ker je tožnik zatrjeval in dokazal le, da je imel zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi psihične težave in da se je ponovno zaposlil v treh mesecih po prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih dejstev pri presoji utemeljenosti odškodninskega tožbenega zahtevka po višini upoštevati ni mogoče upoštevati.
Splošni akti delodajalca morajo biti ustrezno objavljeni, da se delavci lahko z njimi seznanijo, brez tega jih ni mogoče šteti kot zakonito pravno podlago za urejanje pravic iz delovnega razmerja. Ker tožena stranka spremembe splošnega akta, s katerim je tožniku odvzela pravico do beneficirane delovne dobe na njegovem delovnem mestu, ni objavila, sprememba ne velja in ne more predstavljati pravne podlage za to, da se že uveljavljena pravica do beneficirane delovne dobe ne priznava več.
Enoletni rok, v katerem je dolžan upnik uveljavljati svojo terjatev do družbenikov, prične teči z dnem objave izbrisa v Uradnem listu Republike Slovenije. Po določbah 3.odst. 111.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa se rok, ki je določen po letih konča s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči.
Po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja takšna argumentacija površno in pomanjkljivo dokazno oceno, na kar upravičeno in na zelo konkreten način opozarja tudi pritožba tožeče stranke. Gre torej za kršitev proste dokazne ocene v smeri neupoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in sicer: da dokazna ocena sodišča prve stopnje glede omenjenega odločilnega dejstva ni izčrpno, poglobljeno in preverljivo obrazložena. Sodišče prve stopnje je zaradi pomanjkljive dokazne ocene zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP, na kar je v pritožbi na povsem konkreten način opozorila tudi tožeča stranka.
začetek stečaja – oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba v stečaju
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 5.odst. 168.čl. ne postavlja nobene razlike glede taksnih oprostitev (oziroma odloga taksnega plačila) za vloge iz 105.a čl. ZPP med tistimi pravnimi osebami, ki niso v stečaju, in tistimi, nad katerimi je bil začet stečajni postopek. Prav tako v tej zvezi ne obstaja noben poseben predpis, ki bi opravičeval oprostitev plačila sodne takse za pravne osebe zgolj iz razloga, ker se nahaja v stečajnem postopku, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba tožeče stranke.