Zahtevek je razumljiv in določen, tudi če je postavljen v obliki alternativne obveznosti, torej: ali namestitev prejšnjih ključavnic, ali izročitev ključev od novih ključavnic.
ZZad člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZZK člen 101, 101. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2, 269, 269/1, 9, 28, 43, 43/2, 269, 269/1. ZZK-1 člen 243, 243.
izbrisna tožba - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Izhajajoč iz dejstva vknjižbe lastninske pravice na spornih nepremičninah na toženo stranko po uveljavitvi Zakona o zadrugah, je pravno sredstvo zoper pridobitev lastninske pravice na ime tožene stranke izbrisna tožba (101. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, oziroma 243. člen sedaj veljavnega ZZK-1), ne pa tožba na ugotovitev lastninske pravice.
Uporaba čl. 104 ZNP za situacije, ko predlagatelj umakne predlog za vrnitev odvzetega (podržavljenega) premoženja, ker na podlagi tekom postopka pridobljenih dokazov presodi, da s svojim zahtevkom v postopku ne bo uspel, ni primerna. V tem primeru je za odločitev o priglašenih stroških nasprotnega udeleženca primerna uporaba določbe 5. odst. 35. čl. ZNP.
ZOR člen 379, 388, 392, 392/2, 392/5, 379, 388, 392, 392/2, 392/5.
zastaranje terjatve
S pravnomočno sodbo ugotovljena terjatev je judikatna terjatev, tudi s pravnomočnim sklepom o izvršbi ugotovljeni in dolžniku naloženi v plačilo izvršilni stroški izvršbe, ki je bila ugotovljena zaradi realizacije,so judikatna terjatev. Z vložitvijo predloga za izvršbo se pretrga zastaranje terjatve in začne zastaranje ponovno teči s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe, če je bila ta ustavljena zaradi realizacije (in niso bila razveljavljena opravljena izvršilna dejanja).
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 300, 300a, 300, 300a.
nova sredstva izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe - pooblastilo
Če zaradi organizacijsko-tehničnih predpisov sodišče en izvršilni postopek vodi v dveh različnih spisih, to dejstvo samo po sebi ne zahteva, da pooblaščenec stranke svojo upravičenost za zastopanje izkaže v vsakem spisu s samostojnim pooblastilom. Če pa sodišče kljub temu pooblaščenca pozove k predložitvi novega pooblastila in pooblaščenec novo pooblastilo pravočasno vloži v spi, ki se vodi pod opravilno številko kot je navedena na sklepu o dovolitvi izvršbe, mora sodišče šteti, da je pooblaščenec svojo obveznost po pozivu izpolnil.
SPZ člen 83. OZ člen 199, 200, 200/3, 776. ODZ paragraf 422.
pravica soseda do odstranitve vej - stroški odstranitve - pravila obligacijskega prava - poslovodstvo brez naročila
SPZ v 83. členu določa upravičenje soseda, da odstrani veje, ki segajo v njegov zračni prostor (oziroma prej dolžnost lastnika drevesa, da dopusti sosedov poseg v njegovo lastnino), vendar ne ureja vprašanja stroškov takega posega. Zato je glede tega vprašanja potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. V poštev pridejo pravila o poslovodstvu brez naročila.
ZFPPod člen 27. ZGD člen 394. ZGD-1 člen 705. ZPP člen 187, 187/3, 191, 191/3, 208, 208/1.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe zoper družbenike – nadaljevanje prekinjenega postopka zoper družbenike
1. Razpravljanje o tem, kdaj bi tožeča stranka lahko ob ustrezni skrbnosti izvedela za dejstvo, da je družbenik izbrisane družbe toženec in ne v sodni register vpisani osebi, je v tej zadevi nerelevantno. Opisani rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD je namreč objektiven in ni odvisen od tega, kdaj je upnik za izbris in družbenike izvedel.
2. Družbenik se res ne more upirati nadaljevanju postopka, ki je tekel zoper izbrisano družbo, vendar le, če je bil predlog za nadaljevanje postopka zoper njega podan v roku enega leta po objavi sklepa o izbrisu iz sodnega registra.
dokazovanje z izvedenci – nasprotje med izvedenskimi mnenji – odprava nasprotij – relativna bistvena kršitev – nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je obseg nepremoženjske škode ugotavljalo z dvema izvedencema, pri čemer je sledilo le mnenju enega izvedenca, čeprav se mnenji med seboj razlikujeta. Ni se opredelilo do mnenja dr. M. in ga ni ocenilo ter se ni opredelilo do omenjenih nasprotij in jih v postopku tudi ni poskušalo odpraviti v skladu s postopkovnimi napotki iz 254. čl. ZPP. S tem je kršilo določbe o dokazovanju z izvedenci. Te kršitve postopka pa bi lahko vplivale na ugotovitev obsega nepremoženjske škode – telesnih bolečin, strahu in zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Neupoštevanje postopkovnih napotkov iz 254. čl. ZPP pa lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.
zavarovalni pogoji - popolna škoda - mnenje izvedenca
Dejstvo je, da gre v tem primeru za ugotovljeno popolno škodo (totalka), to pa pomeni, da je vozilo tako poškodovano, da popravilo ni več smotrno, ne le stroškovno, temveč tudi tehnično. Izvedenec torej ne more ugotavljati stroške za popravilo vozila, kot je to storil v predmetni zadevi in na ta način ugotavljati škodo.
omilitev stranske kazni - prepoved vožnje motornega vozila -
Če izrek sodbe o prekršku ne vsebuje vseh zakonskih znakov prometne nesreče kot je definirana v 134. čl. ZVCP-1, ni pogojev za uporabo 234. čl. ZVCP-1.
Za uporabo omilitvenih določil mora obstojati dejanska podlaga in tudi ta del odločitve mora biti obrazložen tako, da je mogoče preizkusiti, katere okoliščine je sodišče štelo za takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo uporabo omilitvenih določil ZP-1.
odškodninska odgovornost – silobran – sočasnost napada in obrambe – prispevek oškodovanca
Silobran
je tista obramba, ki je neogibno potrebna, da storilec od sebe ali od koga drugega odvrne istočasen protipraven napad, ti pogoji pa v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni.
uporaba milejšega predpisa - psihofizično stanje - odklonitev podpisa zapisnika - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest
Ob nesporni ugotovitvi, da je obdolženec ravnal po odredbi policista in opravil preizkus z elektronskim alkotestom in da je le izkoristil pravico, da nadalje izposluje kontrolo tako dobljenega rezultata še z etilometrom, ki je pokazal zanj manj ugoden rezultat, je pravilna razlaga določbe čl. 132/II ZVCP-1 po oceni pritožbenega sodišča taka, da se obdolženec zato, ker je izkoristil pravico kontrole prvotno dobljenega rezultata, ki mu jo daje zakon, ne more spraviti zaradi naknadnega preizkusa z etilometrom (če je ta rezultat zanj manj ugoden) v slabši položaj. Taka razlaga pa je slednjič skladna tudi s stališčem v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-621/03-31 z dne 2. 12. 2004, ki sicer govori o kompletni odklonitvi preizkusa in strokovnega pregleda, vendar pa je v tej smeri bilo zavzeto stališče, da pravica obdolženca – preizkušanca v cestnem prometu, da izposluje kontrolo prvotno dobljenega rezultata, ki ga je pokazal elektronski alkotest, ne more biti obdolžencu v škodo, saj bi ob vsaki drugačni razlagi prišlo lahko do situacije, ko bi obdolženec, ki je samo izkoristil pravico, ki mu jo daje ZVCP-1, lahko v posameznih primerih bil kaznovan celo strožje, kakor za prvotno, z njegove strani ugovarjano ugotovitev stopnje alkohola, ki jo je pokazal elektronski alkotest.
Zagovornik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri tem pa se ne potrudi navesti, katero konkretno kršitev iz člena 371 ZKP uveljavlja. Z navedbo, da bi morala biti predsednica senata izločena, očitno meri na kršitev iz člena 371/I-2 ZKP. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da uveljavljana kršitev ni podana in se pri tem v celoti sklicuje na tehtne razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo pri tem, ko je zavrglo zagovornikovo zahtevo za izločitev. Ker se zagovornik v pritožbi ponovno na navedeno zahtevo sklicuje, ne more biti uspešen. Pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nekorektnega in arogantnega vodenja glavne obravnave, kot to skuša v pritožbi prikazati zagovornik, saj te navedbe nimajo nobene podlage v podatkih kazenskega spisa, glavno obravnavo pa je sodišče prve stopnje po zaključku pritožbenega sodišča vodilo v skladu z ZKP.
Neutemeljena pa je tudi pritožba, ko uveljavlja nadaljnjo bistveno kršitev kazenskega postopka, pri tem pa očitno meri na kršitev iz člena 371/I-11 ZKP, ko navaja, da napadena sodba nima razlogov o pisnem zagovoru obdolženca oziroma so ti razlogi nejasni. Tudi ta kršitev ni podana, saj je sodišče prve stopnje dalo pred zaslišanjem obdolženca na glavni obravnavi ustrezne pravne pouke, kot to izhaja iz list. št. 101 in 102 spisa, pri čemer je obdolženi izrecno povedal, da je pravne pouke razumel in da se ne bo zagovarjal. Povsem pravilno je sodišče prve stopnje ravnalo tudi glede pisnega zagovora obdolženca, na katerega se v pritožbi sklicuje zagovornik. Po določbah prvega, drugega in tretjega odstavka 323. člena ZKP namreč sodišče vpraša obdolženca, ali se želi zagovarjati in ob pritrdilnem odgovoru tega zasliši na način, ki je določen za zaslišanje obdolženca v členih 227 do 233 ZKP. To pomeni, da se obdolženi zaslišuje v obliki neoviranega pripovedovanja o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo ali so mu v korist, nato pa se mu lahko postavljajo vprašanja, da se izpolnijo vrzeli ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v izpovedbi. V obravnavanem primeru pa obdolženi na poziv sodišča pisnega zagovora ni prebral sam, ampak ga je prebral njegov zagovornik, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pisnega zagovora ni mogoče šteti za zagovor obdolženca in ga je pravilno ocenilo kot stališče obrambe do obtožbe. Zato so pritožbene navedbe zagovornika v tej smeri povsem brez teže, še posebej zato, ker se je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi do pisnega zagovora opredelilo (člen 364/VII ZKP).
ZS člen 114, 114/2, 114, 114/2. ZIZ člen 100, 136, 100, 136. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - pristojnost po kraju dolžnikovega prebivališča - sodni okraj - ustanovitev nove občine
Območje katastrske občine Velika vas, v katero spada naselje Spodnji Prekar, je bilo glede na določbo 6. točke 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin del občine Domžale. Spodnji Prekar sodi v območje sodnega okraja sodišča Domžale.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala po izteku subjektivnega roka za podajo odpovedi, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, čeprav je v sodnem postopku dokazala, da je tožnica v času odsotnosti z dela zaradi bolezni opravljala pridobitno delo.
ZZZPB člen 1, 1/3, 19. ZZZPB-F člen 20. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 242, 242/7.
pravica do denarnega nadomestila – izključitveni razlog – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo
V času prenehanja delovnega razmerja in v času ob izdaji dokončne odločbe je neuspešno opravljeno poskusno delo predstavljalo izključitveni razlog za priznanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Iz tega razloga tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, te pravice ne more uveljaviti.
prejemek iz delovnega razmerja – reparacija – pravnomočna sodba – izvršitev sodbe – poziv na delo
Tožnik na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da ga pozove nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplača nadomestilo plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, ni predlagal izvršbe. Iz tega razloga ni prišlo do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, tožnik pa posledično ni upravičen do nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za obdobje po pravnomočnosti omenjene sodbe.
pravica do vojaške pokojnine – pravica do invalidske pokojnine – izbirna pravica
Določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretne, ampak predstavljajo le podlago za sprejem dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic. Republika Slovenija je skladno s tem obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila z ZPIZVZ. To pomeni, da bi moral tožnik za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja dokazati, da izpolnjuje pogoje po ZPIZVZ.