Preizkus stroškovne odločbe je mogoč, glede na v spis predložen stroškovnik iz katerega jasno izhaja katere stroške in v kakšni višini je sodišče prve stopnje priznalo. Slednji pa so priznani v skladu z veljavno odvetniško in taksno tarifo. S tem je preizkus mogoč.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-A, Ur. l. RS, št. 23/99), ki je začel veljati 24.9.1999, opredelil kot storilca kaznivega dejanja po 1. odst. 183. člena KZ, v kolikor je izvrševal takšna spolna dejanja, ki so bila izvršena nad osebo mlajšo od 15 let, če je tudi obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve. To pa pomeni, da je novela KZ-A vnesla nov in bistveni konstitutivni znak kaznivega dejanja po 1. odst. 183. člena, ki pa ga mora vsebovati tudi opis kaznivega dejanja. Na ta način, ko dejstveni opis ugotavlja "očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve" se šele lahko po noveli KZ-A razmeji meja med kaznivostjo in dovoljeno spolno praktiko med osebami drugega ali istega spola. Ker pa je novelirano kaznivo dejanje milejše za storilca zato pritožbeno sodišče zaradi pravila iz 2. odst. 3. člena KZ ni smelo poseči v izpodbijani krivdorek in eventualno presojati, ali so dokazana tista ravnanja obtožencu, ki naj bi jih storil v času od januarja 1997 do 24.4.1999 in ki so bila kazniva po prej veljavnem 1. odst. 183. člena KZ (Ur. l. RS, št. 63/94).
Tožbeni zahtevek tožeče stranke je nedoločen oziroma nedoločljiv. Ker je osnovna enota v pravnih razmerjih na nepremičninah zemljiška parcela, kot to izhaja iz 1. tč. 2. odst. 11. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in je njen identifikacijski znak oznaka katastrske občine v kateri se nahaja in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru (5. tč. 1. odst. 3. čl. ZZK-1), bi morala tožeča stranka v tožbenem zahtevku nepremičnino označiti s tem identifikacijskim znakom s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, torej navesti parcelne številke in ustrezno ime katastrske občine.
Šlo je za nevarno delo na višini, za škodo od take dejavnosti pa odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, ne glede na krivdo. Vsled ravnanja opustitve, ko tožnik tudi sam ni poskrbel za svojo varnost, nosi del odgovornosti za nastanek škode.
ZPP člen 8, 182, 192, 337, 8, 182, 192, 337. OZ člen 122, 432, 122, 432.
vračilo v posest - pogodba o poslovnem sodelovanju - kondikcijski zahtevek -sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo le na vsebino aneksa in navedbo tožene stranke v točki V tožbe, s katero je tožeča stranka utemeljevala zahtevek proti pogojno toženi stranki in navedla, da je toženec odstopil pravice in obveznosti iz vseh pogodb, sklenjenih s tožečo stranko, vendar do prenosa lastninske pravice še ni prišlo in aneks ne more biti podlaga za tak prenos, do drugih zatrjevanih dejstev in predlaganih in izvedenih dokazov pa se ni opredelilo, ker je očitno štelo, da daje določba 5. alineje točke I aneksa in omenjena navedba v tožbi dovolj podlage za odločitev. Po oceni pritožbenega sodišča samo to še ne daje zadostne podlage za zaključek, ki ga je naredilo sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo celovito dokazno oceno v smislu 8.čl. ZPP, kar bi omogočilo nedvoumen zaključek, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov (kavza) in ali je šlo za prenos vseh pogodb ali za pristop k dolgu, saj je obravnavalo le posamezne dokaze in izpostavilo le določena dejstva, ki so v prid toženi stranki.
načelo pomoči prava neuki stranki – skrbnost odvetnika – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti
Za prava neuke stranke obveznost gotovo izhaja iz 12.čl. ZPP (načelo pomoči prava neuki stranki), v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tako situacijo. Tožnik je imel v postopku praktično ves čas pooblaščenca, ki je odvetnik - po njem je vložil predmetno tožbo in pooblaščenec je bil tudi vabljen na prvi narok za glavno obravnavo, res pa se pooblaščenec naroka za glavno obravnavo ni udeležil, niti ni poslal nobenega pojasnila v zvezi s svojim izostankom. Se je pa tožnik s svojim pooblaščencem očitno pred prvim narokom posvetoval, saj je modificiral zahtevek, umaknil predlog za zaslišanje priče, ker je le-ta umrla in predlog za opravo ogleda, vztrajal pri zaslišanju priče D.Š., katerega zaslišanje je predlagal že v tožbi ter predlagal še dodatno pričo za zaslišanje S.C.
Neutemeljene so trditve v pritožbi, da je tožnik znal voziti, kljub temu, da vozniško dovoljenje formalno ni bilo veljavno. Vožnja v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja ni dovoljena. Poleg tega pa tudi citirani zavarovalni pogoji vežejo zavarovalne pravice izključno na veljavno vozniško dovoljenje.
obvezno zavarovanje v prometu – materialno in procesno dokazno breme
V času obravnavane nezgode (27.5.1997) veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) je določal pravico zavarovalnice do povračila izplačanega zneska, s katerim je poravnala škodo iz prometne nesreče oškodovancem, od sklenitelja pogodbe oz. tudi od odgovorne osebe, med drugim tudi v primeru, če je voznik upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Kdaj se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, pa so določali splošni pogoji, med drugim tudi, če odkloni preizkus alkoholiziranosti. To, da je toženec voznik, je dokazno breme tožeče stranke. Tožeči stranki je dokaz, da je toženec voznik, uspel. To je tudi tako imenovano materialno dokazno breme tožeče stranke in je to materialno dokazno breme ves čas postopka na strani tožeče stranke, procesno dokazno breme pa se med dokaznim postopkom spreminja. Navedeni uspeh dokazovanja je namreč dokazno breme (procesno) prevalil na toženca.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 48, 48/2, 48, 48/2.
nadomestilo plače - bolniški stalež
Del plače iz naslova delovne uspešnosti (stimulacija) se upošteva pri določitvi osnove za odmero nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni (do 30 delovnih dni), saj se glede na 4. odstavek 48. člena SKPgd v to osnovo ne vštevata le del plače iz naslova nadur in del plače na podlagi uspešnosti poslovanja.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125, 125/1, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Izpolnitev z asignacijo bi lahko bila običajna le tedaj, če bi bili že ob sklenitvi te pogodbe opredeljeni vsi elementi kasnejših izpolnitev stečajnega dolžnika. Pravni prednik drugotožeče stranke in tožena stranka bi se morali že v tej pogodbi dogovoriti, da bo M. d.o.o. svoja plačila opravil preko konkretnega asignata, asignat pa bi takšno pooblastilo moral sprejeti. Terjatev asignatarja (tožene stranke) bi v takem razmerju obstajala neposredno do asignata (B. oziroma M.In. d.o.o.), zoper njega pa bi asignatar (tožena stranka) lahko tudi vložil morebitno tožbo.
ZSReg člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZJRS člen 1, 4, 17, 26, 1, 4, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4.
predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.
ZFPPod člen 27/4, 27/5, 35/3-3, 27/4, 27/5, 35/3-3.
ustavitev postopka - ustavna odločba - zadržanje učinkovanja zakona
S sklepom opr. št. U-1-117/07 z dne 20.4.2007 je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvrševanje ZFPPod-B ter odločilo, da v času zadržanja nimajo pravnih učinkov ustavitve postopkov po prvem odstavku 4. člena ZFPPod-B. Navedeno pomeni, da ni mogel imeti pravnih učinkov izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi 4. čl. ZFPPd-B ustavilo postopek. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, še preden je ustavno sodišče sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZFPPod-B, kar pomeni, da je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa sicer podana pravna podlaga za ustavitev postopka, vendar je ta pravna podlaga odpadla, še preden je izpodbijani sklep postal pravnomočen. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – huda malomarnost
Tožnik bi se glede na predhodne opomine mogel in moral zavedati, da ne sme delati pod vplivom alkohola. Ker je s takšnim ravnanjem huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Učinek razveljavitve se ne razteza zgolj na upnike z že pridobljeno pravico, temveč tudi na upnike, ki so imeli v teku postopek, v katerem so uveljavljali svojo terjatev do izbrisane družbe oz. do družbenikov take družbe. Takšno pričakovano pravico je imel v konkretni zadevi tudi upnik J. d.o.o., zato se mora tudi ta postopek končati po določbah ZFPPod-A.
Ker je sporne pogodbe podpisala oseba, ki ni imela pooblastila, torej neupravičena oseba, likvidacijski upravitelj pa jih ni odobril, se šteje, da pogodbe niso bile sklenjene. Pogodbe so zato neobstoječe. Vendar ker listine o njih obstajajo in ker so že imele pravne učinke, je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe ugotoviti njihovo ničnost.
Sporne blagovne znamke po naravi predstavljajo naknadno najdeno premoženje I. S.. Ker ZPPSL postopka delitve premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka, ne ureja, sporne blagovne znamke pa predstavljajo dobrino, ki je za tožeče stranke takšnega pomena, da bi pravna neureditev njihove delitve ogrožala ustavno zavarovano pravico do lastnine in dedovanja, to narekuje zapolnitev praznine z analogijo z dednim pravom in sicer s postopkom dedovanja naknadno najdenega premoženja v primeru smrti posameznika (fizične osebe), ki je urejen v 221. členu ZD.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je tožena stranka tožnico več kot šest mesecev pred podajo odpovedi seznanila, da njenega dela ne bo več potrebovala, in ji predlagala sporazumno prenehanje delovnega razmerja, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka. Ta omejitev pa ima za stranko lahko učinke samo pod predpostavko, da ne uspe izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Ker se je tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala, da je za okoliščine, o katerih naj bi izpovedala predlagana priča, izvedela šele po zaključku glavne obravnave, bi sodišče prve stopnje lahko uporabilo določbo iz 4. odstavka 286. člena ZPP samo pod predpostavko, da bi iz spisovnih podatkov ali iz izvedenega dokaznega postopka lahko utemeljeno sklepalo, da bi tožeča stranka lahko navedene trditve in dokazne predloge ponudila že na prvem naroku za glavno obravnavo.
ZZD člen 130, 151, 130, 151. ZVIT člen 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155, 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155. ZOR člen 279, 279/1, 371, 394, 279, 279/1, 371, 394. URS člen 22, 22. ZPOMZO člen 2, 4, 4/1, 4/2, 7, 2, 4, 4/1, 4/2, 7. ZPP člen 216, 216. OZ člen 371, 372, 375, 375/1, 376, 371, 372, 375, 375/1, 376.
izum - nadomestilo za izkoriščanje izuma - zamudne obresti - zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - pojem glavnice - valorizirana glavnica - revalorizacija
Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izrecno predvidel v specialnem zakonu, pa čeprav kot sestavni del sicer enotne obrestne mere zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče namreč v kontekstu uporabe 376. člena OZ ne najde razloga za različno obravnavanje upnikov denarnih terjatev, za katere velja dogovorjena valorizacija in za katere velja predpisana revalorizacija v okviru obrestne mere zamudnih obresti.
Ni sprejemljivo, da bi šlo breme razvrednotenja domačega denarja v času dolgoletnega sodnega postopka zaradi uporabe 376. člena OZ v breme tožnikov. Revalorizacijo nominalne glavnice je treba izvzeti iz pojma obresti iz 376. člena OZ, ker v revalorizacijskem delu obrestna mera zamudnih obresti nima niti pomena odmene za uporabo tujega denarja niti penalnega pomena.
Smisel prepovedi ultra alterum tantum je v odpravi nesorazmernosti med penalno funkcijo zamudnih obresti in učinkom, ki ga ta funkcija zasleduje, to je v siljenju dolžnika k izpolnitvi denarnega dolga (prim. 9. točko obrazložitve Odločbe USRS). Poleg tega je to pravilo eno od varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom (18. točka obrazložitve Odločbe USRS). Če bi revalorizacijskemu delu zamudnih obresti, izraženem v obliki stopnje rasti cen na drobno ali kasneje s TOM, pripisali v kontekstu 376. člena OZ pomen obresti, pa bi se to pravilo po razumevanju pritožbenega sodišča sprevrglo v svoje nasprotje. Pravilo o prepovedi ultra alterum tantum bi na ta način namreč služilo vzpostavitvi nepravičnega položaja upnika v razmerju do dolžnika v obdobju inflacije.
Ker je bilo o tožnikovemu ugovoru zoper prvostopni sklep odločeno po poteku šestmesečnega roka odkar je tožena stranka izvedela za kršitev in za osebo, ki je odgovorna za zakonitost poslovanja, je zastaralo vodenje disciplinskega postopka in je sklep o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonit.
Upoštevajoč dejstvo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-117/07 (Ur.l. RS, št. 58/2007), ugotovilo, da sta 1. in 3.čl. ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, 2. in 4.člen omenjenega zakona pa razveljavilo, je naknadno po izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla pravna podlaga, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev.