ZSZ člen 18, 18/2, 24, 24/2. ZUreP člen 177, 177/2.
razlastitev zemljišča – določitev odškodnine – odvzem ostalih nepremičnin – poslabšanje položaja razlaščenca
V razlastitvenem postopku mora sodišče določiti odškodnino, saj se lastninska pravica v postopku razlastitve lahko odvzame ali omeji le proti plačilu odškodnine (2.odst. 18.čl. Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ).
promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenec - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - stroški postopka
Upravni organ v trenutku, ko je o tožbi odločalo sodišče prve stopnje, o usodi pogodbe še ni odločil, zato tožnik ne more v tej pravdi uspeti z zahtevkom na razveljavitev prodajne pogodbe in sklenitev take pogodbe z njim. Njegov položaj predkupnega upravičenca in v zvezi s tem spoštovanje določil ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči ter o prednostnem vrstnem redu kupcev po 23. čl. ZKZ, je v fazi presoje pred upravno enoto.
obvezno zavarovanje v prometu – materialno in procesno dokazno breme
V času obravnavane nezgode (27.5.1997) veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) je določal pravico zavarovalnice do povračila izplačanega zneska, s katerim je poravnala škodo iz prometne nesreče oškodovancem, od sklenitelja pogodbe oz. tudi od odgovorne osebe, med drugim tudi v primeru, če je voznik upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Kdaj se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, pa so določali splošni pogoji, med drugim tudi, če odkloni preizkus alkoholiziranosti. To, da je toženec voznik, je dokazno breme tožeče stranke. Tožeči stranki je dokaz, da je toženec voznik, uspel. To je tudi tako imenovano materialno dokazno breme tožeče stranke in je to materialno dokazno breme ves čas postopka na strani tožeče stranke, procesno dokazno breme pa se med dokaznim postopkom spreminja. Navedeni uspeh dokazovanja je namreč dokazno breme (procesno) prevalil na toženca.
povrnitev škode - nesreča pri delu - varstvo pri delu - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - delo z viličarjem - viličar - nevarna stvar - poškodba delavca - odgovornost delodajalca - delodajalčeva razbremenitev odgovornosti - regresni zahtevek zavoda - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - stroški zdravljenja - povrnitev stroškov zdravljenja - izstavitev računa - dokazovanje plačila
Odgovornost tožene stranke v smislu 87. člena ZZVZZ je podana zato, ker tožena stranka ni izvedla vseh ukrepov varstva pri delu, ker je delavca, ki ni bil usposobljen za delo z viličarjem niti opozorjen na morebitne nevarnosti, napotila k transportu tovora celo kot vodjo skupine, pri čemer je bilo delo z viličarjem (nalaganje tovora na vilice, dvigovanje bremena, razlaganje tovora) pravzaprav edina vsebina te delovne operacije. Tudi za vodjo (to je za osebo, ki naj bi delo zgolj organizirala in nadzirala, ne pa neposredno opravljala), tožena stranka ne bi smela zadolžiti osebe, ki dela z viličarjem ne obvlada in za to delo nima opravljenega ustreznega izpita za varstvo pri delu oz. predhodno ni bila poučena o pravilnem in varnem rokovanju z viličarjem in o nevarnostih, ki pri delu z viličarjem pretijo udeležencem.
Toženkina ocena situacije je bila več kot očitno neustrezna, če že ne lahkomiselna, saj kaže na to, da je po eni strani podcenjevala tveganja pri delu z delovnim strojem, ki nedvomno predstavlja nevarno stvar, po drugi strani pa precenjevala strokovno usposobljenost svojih delavcev. Svoje odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi izkazala, da je bil poškodovanec usposobljen za delo z viličarjem oz. da mu je dala povsem konkretizirana (in ne zgolj splošna) navodila o tem, kako naj delo organizira in opravi in da je pri tem izvedla vse ukrepe za varstvo pri delu.
Tudi pritožbeni ugovor, da tožeča stranka ni izkazala, da je stroške zdravljenja dejansko plačala in da se sodišče prve stopnje do tega ugovora ni opredelilo, ni utemeljen. Odločitev o višini tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na s strani tožeče stranke izstavljene račune za zdravljenje, kar za odločitev v zadevi povsem zadostuje. Tožeča stranka je oseba z javnimi pooblastili, katere organiziranost in pristojnosti so določene z zakonom. Ker njenega poslovanja ne usmerjajo zasebni interesi, niti ga ne ogrožajo običajni poslovni riziki, se predpostavlja, da svoje obveznosti napram zavarovancem in tretjim osebam v skladu s svojimi javnimi pooblastili korektno izpolnjuje. Zato je v primeru uveljavljanja regresnih zahtevkov dolžna dokazovati lastna plačila le v primeru, če obstojijo kakršnekoli okoliščine, ki vzbujajo resen dvom v to, da je tožeča stranka svoje obveznosti do zavarovancev izpolnila. Takšnih okoliščin pa tožena stranka niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni zatrjevala.
Šlo je za nevarno delo na višini, za škodo od take dejavnosti pa odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, ne glede na krivdo. Vsled ravnanja opustitve, ko tožnik tudi sam ni poskrbel za svojo varnost, nosi del odgovornosti za nastanek škode.
ZPP člen 8, 182, 192, 337, 8, 182, 192, 337. OZ člen 122, 432, 122, 432.
vračilo v posest - pogodba o poslovnem sodelovanju - kondikcijski zahtevek -sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo le na vsebino aneksa in navedbo tožene stranke v točki V tožbe, s katero je tožeča stranka utemeljevala zahtevek proti pogojno toženi stranki in navedla, da je toženec odstopil pravice in obveznosti iz vseh pogodb, sklenjenih s tožečo stranko, vendar do prenosa lastninske pravice še ni prišlo in aneks ne more biti podlaga za tak prenos, do drugih zatrjevanih dejstev in predlaganih in izvedenih dokazov pa se ni opredelilo, ker je očitno štelo, da daje določba 5. alineje točke I aneksa in omenjena navedba v tožbi dovolj podlage za odločitev. Po oceni pritožbenega sodišča samo to še ne daje zadostne podlage za zaključek, ki ga je naredilo sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo celovito dokazno oceno v smislu 8.čl. ZPP, kar bi omogočilo nedvoumen zaključek, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov (kavza) in ali je šlo za prenos vseh pogodb ali za pristop k dolgu, saj je obravnavalo le posamezne dokaze in izpostavilo le določena dejstva, ki so v prid toženi stranki.
kazniva dejanja zoper premoženje - kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje tatvine - konkretni dejanski stan
Da je bil v preiskavo na CFP poslan prav zaseženi izvijač, kljub različnim a nebistvenim navedbam barve njegovega ročaja, dokazuje tudi dejstvo, da kak drug izvijač ni bil zasežen in zato do zamenjave ni moglo priti. Verjeti je oškodovanki, da je v trgovini bil prav obtoženec, saj sam pove, da jo je spraševal po risalnem papirju, kar ta potrjuje. Zato ob dejstvu, da oškodovanka obtoženčevega brata pozna, je tej verjeti, da je obtoženca prepoznala kot storilca na pokazanih ji fotografijah na policiji, kar je potrdila na glavni obravnavi.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – opravičba začasne odredbe
Sodišče je izdalo začasno odredbo v zavarovanje upnikove nedenarne terjatve. Pritožbi priložene listine pa izkazujejo, da je tožnik vložil tožbo zaradi plačila odškodnine 21.614,42 EUR za škodo, ki mu je nastala do sedaj zaradi toženkinega odklanjanja prenosa lastninske pravice na parcelah. Le podrejeno je uveljavljal zoper toženko zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe. Odškodninska tožba torej ne opravičuje tistih razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje začasno odredbo izdalo.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 48, 48/2, 48, 48/2.
nadomestilo plače - bolniški stalež
Del plače iz naslova delovne uspešnosti (stimulacija) se upošteva pri določitvi osnove za odmero nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni (do 30 delovnih dni), saj se glede na 4. odstavek 48. člena SKPgd v to osnovo ne vštevata le del plače iz naslova nadur in del plače na podlagi uspešnosti poslovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – huda malomarnost
Tožnik bi se glede na predhodne opomine mogel in moral zavedati, da ne sme delati pod vplivom alkohola. Ker je s takšnim ravnanjem huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPod člen 27/4, 27/5, 35/3-3, 27/4, 27/5, 35/3-3.
ustavitev postopka - ustavna odločba - zadržanje učinkovanja zakona
S sklepom opr. št. U-1-117/07 z dne 20.4.2007 je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvrševanje ZFPPod-B ter odločilo, da v času zadržanja nimajo pravnih učinkov ustavitve postopkov po prvem odstavku 4. člena ZFPPod-B. Navedeno pomeni, da ni mogel imeti pravnih učinkov izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi 4. čl. ZFPPd-B ustavilo postopek. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, še preden je ustavno sodišče sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZFPPod-B, kar pomeni, da je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa sicer podana pravna podlaga za ustavitev postopka, vendar je ta pravna podlaga odpadla, še preden je izpodbijani sklep postal pravnomočen. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125, 125/1, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Izpolnitev z asignacijo bi lahko bila običajna le tedaj, če bi bili že ob sklenitvi te pogodbe opredeljeni vsi elementi kasnejših izpolnitev stečajnega dolžnika. Pravni prednik drugotožeče stranke in tožena stranka bi se morali že v tej pogodbi dogovoriti, da bo M. d.o.o. svoja plačila opravil preko konkretnega asignata, asignat pa bi takšno pooblastilo moral sprejeti. Terjatev asignatarja (tožene stranke) bi v takem razmerju obstajala neposredno do asignata (B. oziroma M.In. d.o.o.), zoper njega pa bi asignatar (tožena stranka) lahko tudi vložil morebitno tožbo.
ZSReg člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZJRS člen 1, 4, 17, 26, 1, 4, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4.
predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.
Po 2. odst. 512. čl. ZGD-1 je pravilen, ne glede na obliko, vsak tisti način, iz katerega je jasno razvidno, da so ostali družbeniki odločali o (konkretni) odklonitvi zahteve (npr. skupščina, dana izjava ostalih družbenikov predlagajočemu družbeniku, ipd.).
Učinek razveljavitve se ne razteza zgolj na upnike z že pridobljeno pravico, temveč tudi na upnike, ki so imeli v teku postopek, v katerem so uveljavljali svojo terjatev do izbrisane družbe oz. do družbenikov take družbe. Takšno pričakovano pravico je imel v konkretni zadevi tudi upnik J. d.o.o., zato se mora tudi ta postopek končati po določbah ZFPPod-A.
: ZPIZ-1 člen 36/2, 177. ZUP člen 129, 129/4, 129/4-1.
starostna pokojnina – izbirna pravica
Ker je tožnik že uveljavil pravico do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini, na podlagi iste pokojninske dobe te pravice ne more uveljaviti v Sloveniji.
vpis v sodni register - omejitev upravičenj članom upravnega odbora - zastopanje - predlog za nadomestitev izpodbijanega sklepa
Glede na to, da so bila v pritožbi navedena nova dejstva oz. predložene nove listine, mora sodišče prve stopnje šteti takšno pritožbo tudi kot predlog za nadomestitev izpodbijanega sklepa (čl. 37/2 ZSReg). Takšna procesna pooblastila ima zgolj prvostopno sodišče (registrsko sodišče), ki pa ob preizkusu predloga za nadomestitev izpodbijanega sklepa lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom samo, če predlogu v celoti ugodi (čl. 37/4 ZSReg).
ZGD člen 70, 71, 70, 71. ZFPPod člen 26, 31, 32, 32/1.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog
Da pa bi registrsko sodišče lahko ugotovilo nastop izbrisnega razloga, zakon v 26. členu zavezuje osebe, ki pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti lahko ugotovijo, da je izbrisni razlog nastopil, da o tem obvestijo sodišče.
Ker je sporne pogodbe podpisala oseba, ki ni imela pooblastila, torej neupravičena oseba, likvidacijski upravitelj pa jih ni odobril, se šteje, da pogodbe niso bile sklenjene. Pogodbe so zato neobstoječe. Vendar ker listine o njih obstajajo in ker so že imele pravne učinke, je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe ugotoviti njihovo ničnost.
Sporne blagovne znamke po naravi predstavljajo naknadno najdeno premoženje I. S.. Ker ZPPSL postopka delitve premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka, ne ureja, sporne blagovne znamke pa predstavljajo dobrino, ki je za tožeče stranke takšnega pomena, da bi pravna neureditev njihove delitve ogrožala ustavno zavarovano pravico do lastnine in dedovanja, to narekuje zapolnitev praznine z analogijo z dednim pravom in sicer s postopkom dedovanja naknadno najdenega premoženja v primeru smrti posameznika (fizične osebe), ki je urejen v 221. členu ZD.