Dejansko iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem delu je tožeča stranka v pravdi uspela, to je, kakšen znesek je tožena stranka plačala, česar pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotavljati. Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP, po katerem ima tožeča stranka pravico do povračila stroškov od tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba razlagati namreč v tem smislu, da to določilo omogoča prisoditi celotne stroške tožeče stranke le v primeru, ko je tožena stranka izpolnila celotni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ne pa če ga je izpolnila le del, na kar nakazuje tudi tožena stranka v pritožbi. V tem delu pa izpodbijani sklep zanesljivih ugotovitev nima.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog
Pri ugotavljanju, ali je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, so odločilne naloge, ki jih je delavec v okviru delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, dejansko opravljal, in ne zgolj naloge, ki so (okvirno) navedene v opisu delovnega mesta. V sodnem postopku je zato za presojo utemeljenosti odpovednega razloga in odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga potrebno najprej ugotoviti, kakšno delo je delavec dejansko opravljal, nato pa glede na to, ali je to delo še potrebno, presoditi, ali je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
V konkretnem primeru sta se pogodbeni stranki (faktor in odstopnik) dogovorila za faktorjevo možnost odstopa od nakupa spornih in neplačanih terjatev. Dogovorjen je bil torej nepravi faktoring. V primeru odstopa od nakupa zato nastopi odstopnikova obveznost vrnitve prejetega zneska.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – kontinuiteta delovnega razmerja
Tožena stranka tožnici ni ponudila pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, pri katerem bi tožnica imela enak položaj, kot da ne bi spremenila zaposlitve, torej da bi v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja novi delodajalec upošteval delovno dobo tožnice pri toženi stranki. Ker tako niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se štelo, da je tožena stranka tožnici zagotovila zaposlitev pri drugem delodajalcu v smislu 3. odst. 90. čl. ZDR, ji je dolžna izplačati odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom
Ker je tožnica po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom pri toženi stranki, ne da bi z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Tožnik je z uveljavljanjem pokojnine v BIH upoštevaje slovensko pokojninsko dobo pridobil pravico do pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja in tako izkoristil izbirno pravico, zaradi česar za isto pokojninsko dobo ne more biti upravičen do pokojnine v RS.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je direktor tožene stranke izdal odločbo, s katero je tožniku zaradi njegovega ravnanja prepovedal vstop v prostore podjetja in nadaljnje opravljanje dela, saj je bil že tedaj seznanjen tako s kršitvijo pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja kot s storilcem.
cesija - neodplačen pravni posel - pristop k dolgu - prepoved ultra alterum tantum
Neutemeljena je pritožba tudi v delu, kjer pobija izpodbijano sodbo, češ da dosoja v obrestnem delu obresti, ki presegajo dopustno višino. Če tožena stranka meri s tem na prepoved ultra alterum tantum, to je, da obresti nehajo teči, ko dosežejo višino glavnice, kar velja tudi za zamudne obresti, je potrebno le pripomniti, da se to vprašanje, ali so obresti dosegle višino glavnice ali ne, rešuje v izvršilnem postopku in ne že pri izdaji sodbe v pravdnem postopku.
ZZZDR člen 123, 123/2, 132a, 132a/5, 123, 123/2, 132a, 132a/5. ZIZ člen 257, 257. OZ člen 316, 316.
preživninska terjatev - prenehanje - redno šolanje - pobot
Če ima upnik v obdobju, za katerega izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje za plačilo bodočih obrokov preživnine, priznan status izrednega študenta in ne študira ob delu, ter je mlajši od 26 let, je upravičen do preživnine. Sodišču ni potrebno ugotavljati rednega šolanja, če je le-to izkazano s potrdili o statusu izrednega nezaposlenega študenta, ki veljajo za obdobje, za katero upnik izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje s predhodno odredbo.
Pobot preživninske terjatve upnika s terjatvijo, ki jo ima dolžnik do upnika iz naslova neupravičene pridobitve (zaradi neutemeljeno plačanih obrokov preživnin), že po samem zakonu ni možen.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na določilo 59. čl. OZ. V tem primeru ne gre za to, da bi ena stranka pogodbe v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila uresničenje pogoja. Stranki pogodbe sta bila le prva in druga tožeča stranka, tožena pa sploh še ne, tako da odklonitev podpisa s strani tožene stranke ne more pomeniti uresničitev dejanskega stanja, ki ga ima v mislih omenjeno določilo 59. čl. OZ.
Zgolj zatrjevanje o tem, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode ne zadošča, marveč bi morala tožeča stranka verjetnost tega dejstva tudi izkazati. Dokazno breme nosi tožeča stranka, ki bi morala navesti in izkazati vsaj take okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da škoda zaradi izdane začasne odredbe toženi stranki ne bo nastala, ali pa bo le neznatna.
ZDR člen 53, 54, 237, 53, 54, 237. ZJU člen 68, 68/3, 68, 68/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - javni uslužbenec - projektno delo - več zaporednih pogodb - veriženje
ZJU ne določa časovne omejitve v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, temveč s tem v zvezi izrecno napotuje na uporabo ZDR, ki tako imenovano veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas preko treh let prepoveduje. V spornem času je veljala prehodna določba 237. člena ZDR, saj se je 53. člen ZDR začel uporabljati šele 01.01.2007. Na podlagi te določbe delodajalec ni smel skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot tri leta, kar velja tudi za projektno delo. Posledica nezakonitega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas pa je transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Res je tožeča stranka v sami naraciji tožbe omenila tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala odškodnine za nastalo škodo v roku, predpisanem v 919. čl. ZOR, ampak je prvo plačilo zgolj dela odškodnine izvršila šele po skoraj šestih mesecih, to je ob koncu leta 2001, vendar pa je iz celotnih navedb v tožbi mogoče zanesljivo sklepati, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje, da je temelj tožbenega zahtevka izguba na zaslužku, ki je tožniku nastala zaradi same poškodbe tovornega vozila v prometni nesreči dne 03.07.2001. Tako pa je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku kot ga je tožeča stranka postavila in ga sedaj tožeča stranka v pritožbi ne more spreminjati. Prav tako ni mogoče sprejeti trditve tožeče stranke, češ da je prišlo do pretrganja zastaranja, ko je tožena stranka plačala del škode. Tožena stranka je plačala, gledano s svojega stališča vso priznano škodo, torej celotno terjatev in ne gre za delno plačilo terjatve, ki bi bila sicer med strankama nesporna. Zato tako plačilo ne more pomeniti razloga za pretrganje zastaranja, kot to zmotno meni tožeča stranka.
ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 35, 35/1, 35/5. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
umik predloga - stroški postopka
Ker v nepravdnem postopku praviloma ne gre za nasprotujoče si interese udeležencev (kot v pravdnem postopku), so temu primerno drugače urejeni tudi stroški postopka. Ko pa predlagatelj umakne predlog in sodišče postopek ustavi,pa gre za procesno situacijo, ki se v bistvenem ne razlikuje od takšne situacije v pravdi, zato je potrebno odločiti o stroških po 1. odst. 158. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP.
Tožena stranka se naroka za glavno obravnavo, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila. Pred tem je vložila prošnjo za preložitev naroka, sodišče prve stopnje pa je še istega dne izdalo sklep, da se prošnji ne ugodi. Glede na to, da tožena stranka ni prejela obvestila, da je narok za glavno obravnavo preklican, bi ji moralo biti jasno, da bo narok za glavno obravnavo opravljen, kljub temu pa se ga ni udeležila. Ravnanje sodišča, ki ga v pritožbi tožena stranka napada, ne pomeni zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Ker tožena stranka tožnici ni zagotovila ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu, pri katerem bi imela zagotovljene enake pravice, kot če bi šlo za nadaljevanje zaposlitve pri toženi stranki, torej da se ne bi štelo, da je spremenila zaposlitev tudi glede odpravnine (oziroma to vsaj ni bilo določeno v pisni obliki), je dolžna toženi stranki plačati odpravnino, določeno za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - reorganizacija
Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo, ne da bi spremenil ali sprejel nov akt o sistemizaciji. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa mora dokazati le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.
ZDR člen 44, 45, 184, 184/1. OZ člen 131, 132, 179.
odškodninska odgovornost - nasilje na delovnem mestu - mobbing
Ravnanje vodje podružnice, ki je na tožnico približno deset mesecev naslavljal žaljivke in z njo grdo ravnal, jo zmerjal in ji govoril, da je nesposobna, neumna, nora, da laže in da jo bo lastnoročno uničil, predstavlja t.i. nasilje na delovnem mestu, ko je delavec – običajno iznenada in brez pravega vzroka – izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem. Zaradi izpostavljenosti takšnemu ravnanju in škode, ki je tožnici zaradi tega nastala, je upravičena do denarne odškodnine.