V kolikor stranka glede na podatke o premoženjskem stanju razpolaga s kakršnim koli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne. S kratkoročnimi poslovnimi terjatvami sodne takse ni mogoče plačati. Je pa ta sredstva oziroma premoženje mogoče unovčiti in sodno takso plačati iz denarnih sredstev, pridobljenih z unovčitvijo premoženja. Zgolj če to ni mogoče oziroma če sredstev ni mogoče unovčiti pravočasno, je stranki mogoče podeliti katero od pravnih dobrot, kot jo opredeljuje 11. člen ZST-1. Podatki o tem, ali terjatve v resnici obstajajo ali ne, ali in kdaj jih bo stranka dobila plačane oziroma ali in kdaj bodo unovčene torej nikakor niso nepomembni oziroma nebistveni. Pri tem je seveda potrebno upoštevati še druge okoliščine v zvezi s premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem stranke.
ZNP člen 35, 35/4, 35/5, 35/6, 104, 168, 168/1, 174. ZUreP-1 člen 105. ZUPUDPP člen 52, 52/6, 52/7.
postopek sodnega depozita – stroški nepravdnega postopka – splošna pravila ZNP o stroških
Obravnavani postopek ni nepravdni postopek za določitev odškodnine (urejen v 9. poglavju ZNP). Posebne določbe 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, v drugi vrsti nepravdnega postopka (postopku o sodnem depozitu) ni mogoče uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075378
ZPP člen 451. OZ člen 275.
tožba - sklepčnost - predlog za izvršbo skupaj s prvo pripravljalno vlogo - stroški poslovne stavbe - vtoževani stroški - vrste stroškov - obdobje - ključ delitve - upravnik - subrogacija po zakonu
Ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje kot pravdni postopek, je potrebno v zvezi s presojo sklepčnosti za „tožbo“ šteti predlog za izvršbo skupaj s prvo pripravljalno vlogo, ki jo upnik (tožeča stranka) vloži v pravdnem postopku. Šele v njej namreč tožeča stranka obrazloženo pojasni svoje razmerje s toženo stranko ter predloži dokaze. Navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za sklepčnost tožbe v tej zadevi ne zadošča. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da je tožba (v primerih, kot je zadevni) sklepčna, če upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov (tj. ključ delitve) med etažne lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe. Slednja namreč - kot pravilno izpostavlja pritožnica - ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, temveč se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih navede tožeča stranka v tožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075372
OZ člen 633, 635. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – odgovornost za napake – skrita napaka – priznana dejstva – nesporna dejstva – višina tožbenega zahtevka
Tožena stranka je trdila le, da za razrast plevela ni odgovorna in da se ne strinja z ugotovitvami izvedenca, da ima njeno delo napake. Takšni ugovori pa po svoji vsebini pomenijo izpodbijanje temelja, ne pa višine tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi zato višino tožbenega zahtevka moralo šteti za priznano (nesporno) in v tej smeri ne bi smelo izvajati dokaznega postopka.
Pravna posledica, da sodišče ustavi izvršbo, je predpisana za pravni položaj, da upnik predlaga odlog za več kot eno leto, kar je pravilno razumeti v povezavi z določilom, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta, pri čemer ta rok teče od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga.
pogoji za izdajo začasne odredbe – nova začasna odredba – sprememba začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je na predlog CSD izdalo začasno odredbo, in sicer je deklici začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, ta začasna odločitev pa je pravnomočna, ker je toženka ugovor zoper njo v posledici dogovora s tožnikom, ki ga je sklenila na sodišču, umaknila. Samo res nek nenaden, izjemen dogodek bi lahko upravičil novo nujnost, ki bi negirala pravkar sprejeto oceno o nujnosti takojšnje začasne dodelitve obeh deklic očetu in bi narekovala diametralno drugačno izdajo začasne odredbe. Takšne nenadne nujnosti v tako kratkem časovnem obdobju (en teden) tudi po presoji pritožbenega sodišča v tej zadevi ni in je ne utemelji niti vložena pritožba s poudarjanjem zdravstvenih težav obeh deklic.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/2, 197/3, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnine – poplačilo terjatev – prednostne terjatve – terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij
Terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij so v postopku izvršbe na nepremičnino prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov.
Pritožba nekritično prezre, da tožeča stranka ne izterjuje samo stroškov upravljanja, za katere je nedvomno aktivno legitimirana, ampak tudi druge stroške. Prav slednje je od tožeče stranke terjalo jasen odgovor, katere stroške predstavlja vtoževana glavnica v višini prvotnih 665,91 EUR po tipu stroška, njegovi višini in času nastanka. Podatki, ki so vsebovani v listinah, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, namreč ne predstavljajo njenih dejanskih navedb, ampak so lahko le dokazno sredstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060364
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 339, 339/1, 453, 458, 458/1.
obstoj naročniškega razmerja – podpis naročnika – sklenitev pogodbe po pooblaščencu – nična določila splošnih pogojev – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – prepozen dokaz – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pogodbi je kot naročnik naveden toženec, ne pa njegov oče. Navedeni so tudi njegovi osebni podatki (ročno pripisana davčna številka toženca in njegovo dejansko bivališče). Tudi če je pogodbo podpisal toženčev oče, je to očitno storil kot njegov pooblaščenec (za to ni bilo potrebno pisno pooblastilo), ne pa v svojem imenu.
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. ZPP člen 158, 158/1.
plačilo obratovalnih stroškov – dobava toplotne energije – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške – obratovanje večstanovanjske stavbe – skupno odjemno mesto – plačilo stroškov postopka ob delnem umiku tožbe
Kadar so dobave in storitve namenjene posameznim delom, se stroški zanje štejejo za skupne stroške pod pogojem, da naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za posamezne dele.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – poziv k dopolnitvi predloga – izjava o premoženjskem stanju – izostanek predložitve dokazil o premoženjskem stanju – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Toženka je po pozivu sodišča na dopolnitev poslala sodišču izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi zahtevanih prilog, in sicer dokazil o prejetih plačah in drugih prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Ker toženka ni ravnala v skladu z jasnim in konkretnim pozivom prvostopenjskega sodišča, je odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev pravilna.
Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi policista. Odredba policista o preizkusu alkoholiziranosti mora biti jasna in nedvoumna in jo mora preizkušanec dobro razumeti, kajti odklon preizkusa alkoholiziranosti s sredstvi in napravami po policistovi odredbi je mogoče storiti le z naklepno obliko krivde. Navedbe v obdolžilnem predlogu pa niso dokaz, zato jih je dolžno sodišče preverjati ustrezno kritično na podlagi izvedenih dokazov, nasprotno temu pa so priloge obdolžilnega predloga listinski dokazi, do katerih pa se je sodišče dolžno kritično opredeliti in skrbno pretehtati vsak izveden dokaz posebej in v zvezi z drugimi in skrbno presoditi, ali je neko ključno dejstvo dokazano ali ne. Takšno sklepanje pa mora temeljiti na življenjski, logični in razumski presoji izvedenih dokazov, ne pa na občutkih sodišča, da je neko dejstvo že dokazano oz. zgolj na navedbe predlagatelja.
OZ člen 941, 942. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-15, 340, 341.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo zavarovalnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje z listinami v spisu - sodelovalna dolžnost - temelj za izplačilo zavarovalnine - ničnost pogodbenih določil - zavarovalčeva obveznost po nastanku zavarovalnega primera - kršitev zavarovalčevih obveznosti po nastopu zavarovalnega primera - nasprotje med splošnimi pogoji in določbami zakona
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je za podlago svoje odločitve uporabilo navedeno določbo splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo določbo 942. člena OZ. Ta določa, da so nična pogodbena določila, po katerih bi zavarovanec izgubil pravico do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.
Osnovno pravilo je povračilo stroškov toženi stranki. Če se temu želi izogniti, mora tožeča stranka jasno navesti in predložiti tudi dokazilo, da je tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, torej v obravnavanem primeru zaradi plačila, in to takoj po plačilu. Prav tako je sklep dovolj obrazložen. Jasno je navedena (pravilna) pravna podlaga za njegovo izdajo, točna specifikacija priznanih stroškov pa je razvidna iz stroškovnika tožeče stranke, ki je v spisu, tako da je tožeča stranka imela možnost preveritve priznanih stroškov in s tem učinkovitega pritožbenega grajanja morebitnih pomanjkljivosti. Tožeča stranka v umiku tožbe tudi ni navedla, da zahteva kakršnokoli povračilo stroškov, zato tega ne more več storiti.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – izpodbijanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
Toženka s trditvami, da je 11. 8. 2013 poravnala vse storitve tožnice in da so vtoževane storitve tožnice neutemeljene, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar so njene navedbe v tem delu neupoštevne.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - nezmožnost za delo
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je odgovor centra za socialno delo, ki je postopek zaključil zgolj iz razloga, ker je storilec na podlagi zdravniškega pregleda napoten na dodatne diagnostike in zdravljenje, nezadosten. Prav ima, ko izpostavlja, da okoliščina, da je bil storilec napoten k določenim specialistom še ne pomeni, da je popolnoma nezmožen za delo.
umik tožbe - izjava o umiku - umik tožbe po izdaji sodbe - pravnomočnost - izvršljivost - prostovoljna izpolnitev obveznosti po sodbi - ugovor v izvršilnem postopku
Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena, in se lahko znova vloži. Take situacije, kot da tožba sploh ni bila vložena, tožeča stranka z izjavo o umiku tožbe v konkretnem primeru ne more več doseči. Zato ne, ker je na podlagi tožbe že izdana sodba, ki je niti ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (sodba je postala pravnomočna). Zato umik tožbe po izdaji sodbe po zakonu ni dopusten. Na podlagi izjave o umiku tožbe izdane sodbe po zakonu ni mogoče razveljaviti. Posledica izjave tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolg plačala, bo v konkretnem primeru lahko le ta, da tožeča stranka zoper toženo stranko na podlagi pravnomočne sodbe ne bo predlagala izvršbe; če pa jo bo predlagala, bo dolžnik lahko zoper njo ugovarjal v delu, v katerem je obveznost po sodbi pravilno in pravočasno izpolnil.