CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075378
ZPP člen 451. OZ člen 275.
tožba - sklepčnost - predlog za izvršbo skupaj s prvo pripravljalno vlogo - stroški poslovne stavbe - vtoževani stroški - vrste stroškov - obdobje - ključ delitve - upravnik - subrogacija po zakonu
Ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje kot pravdni postopek, je potrebno v zvezi s presojo sklepčnosti za „tožbo“ šteti predlog za izvršbo skupaj s prvo pripravljalno vlogo, ki jo upnik (tožeča stranka) vloži v pravdnem postopku. Šele v njej namreč tožeča stranka obrazloženo pojasni svoje razmerje s toženo stranko ter predloži dokaze. Navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za sklepčnost tožbe v tej zadevi ne zadošča. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da je tožba (v primerih, kot je zadevni) sklepčna, če upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov (tj. ključ delitve) med etažne lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe. Slednja namreč - kot pravilno izpostavlja pritožnica - ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, temveč se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih navede tožeča stranka v tožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075372
OZ člen 633, 635. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – odgovornost za napake – skrita napaka – priznana dejstva – nesporna dejstva – višina tožbenega zahtevka
Tožena stranka je trdila le, da za razrast plevela ni odgovorna in da se ne strinja z ugotovitvami izvedenca, da ima njeno delo napake. Takšni ugovori pa po svoji vsebini pomenijo izpodbijanje temelja, ne pa višine tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi zato višino tožbenega zahtevka moralo šteti za priznano (nesporno) in v tej smeri ne bi smelo izvajati dokaznega postopka.
V kolikor stranka glede na podatke o premoženjskem stanju razpolaga s kakršnim koli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne. S kratkoročnimi poslovnimi terjatvami sodne takse ni mogoče plačati. Je pa ta sredstva oziroma premoženje mogoče unovčiti in sodno takso plačati iz denarnih sredstev, pridobljenih z unovčitvijo premoženja. Zgolj če to ni mogoče oziroma če sredstev ni mogoče unovčiti pravočasno, je stranki mogoče podeliti katero od pravnih dobrot, kot jo opredeljuje 11. člen ZST-1. Podatki o tem, ali terjatve v resnici obstajajo ali ne, ali in kdaj jih bo stranka dobila plačane oziroma ali in kdaj bodo unovčene torej nikakor niso nepomembni oziroma nebistveni. Pri tem je seveda potrebno upoštevati še druge okoliščine v zvezi s premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem stranke.
Pravna posledica, da sodišče ustavi izvršbo, je predpisana za pravni položaj, da upnik predlaga odlog za več kot eno leto, kar je pravilno razumeti v povezavi z določilom, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta, pri čemer ta rok teče od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga.
ZNP člen 35, 35/4, 35/5, 35/6, 104, 168, 168/1, 174. ZUreP-1 člen 105. ZUPUDPP člen 52, 52/6, 52/7.
postopek sodnega depozita – stroški nepravdnega postopka – splošna pravila ZNP o stroških
Obravnavani postopek ni nepravdni postopek za določitev odškodnine (urejen v 9. poglavju ZNP). Posebne določbe 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, v drugi vrsti nepravdnega postopka (postopku o sodnem depozitu) ni mogoče uporabiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060364
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 339, 339/1, 453, 458, 458/1.
obstoj naročniškega razmerja – podpis naročnika – sklenitev pogodbe po pooblaščencu – nična določila splošnih pogojev – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – prepozen dokaz – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pogodbi je kot naročnik naveden toženec, ne pa njegov oče. Navedeni so tudi njegovi osebni podatki (ročno pripisana davčna številka toženca in njegovo dejansko bivališče). Tudi če je pogodbo podpisal toženčev oče, je to očitno storil kot njegov pooblaščenec (za to ni bilo potrebno pisno pooblastilo), ne pa v svojem imenu.
umik tožbe - izjava o umiku - umik tožbe po izdaji sodbe - pravnomočnost - izvršljivost - prostovoljna izpolnitev obveznosti po sodbi - ugovor v izvršilnem postopku
Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena, in se lahko znova vloži. Take situacije, kot da tožba sploh ni bila vložena, tožeča stranka z izjavo o umiku tožbe v konkretnem primeru ne more več doseči. Zato ne, ker je na podlagi tožbe že izdana sodba, ki je niti ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (sodba je postala pravnomočna). Zato umik tožbe po izdaji sodbe po zakonu ni dopusten. Na podlagi izjave o umiku tožbe izdane sodbe po zakonu ni mogoče razveljaviti. Posledica izjave tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolg plačala, bo v konkretnem primeru lahko le ta, da tožeča stranka zoper toženo stranko na podlagi pravnomočne sodbe ne bo predlagala izvršbe; če pa jo bo predlagala, bo dolžnik lahko zoper njo ugovarjal v delu, v katerem je obveznost po sodbi pravilno in pravočasno izpolnil.
Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi policista. Odredba policista o preizkusu alkoholiziranosti mora biti jasna in nedvoumna in jo mora preizkušanec dobro razumeti, kajti odklon preizkusa alkoholiziranosti s sredstvi in napravami po policistovi odredbi je mogoče storiti le z naklepno obliko krivde. Navedbe v obdolžilnem predlogu pa niso dokaz, zato jih je dolžno sodišče preverjati ustrezno kritično na podlagi izvedenih dokazov, nasprotno temu pa so priloge obdolžilnega predloga listinski dokazi, do katerih pa se je sodišče dolžno kritično opredeliti in skrbno pretehtati vsak izveden dokaz posebej in v zvezi z drugimi in skrbno presoditi, ali je neko ključno dejstvo dokazano ali ne. Takšno sklepanje pa mora temeljiti na življenjski, logični in razumski presoji izvedenih dokazov, ne pa na občutkih sodišča, da je neko dejstvo že dokazano oz. zgolj na navedbe predlagatelja.
nepravdni postopek – odločitev o stroških postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kdaj in v kolikšni obliki je predlagateljica vložila zahtevo za povrnitev stroškov, niti na katero določilo ZPP, ki se na podlagi določila 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku, je sodišče oprlo zaključek, da je predlagateljica po pooblaščencu pravočasno podala predlog za izdajo sklepa o stroških postopka.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – nedopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za podaljšanje roka za dopolnitev – posledice nedopolnitve vloge – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določba drugega odstavka 12. člena ZST-1 ni sama sebi namen, saj pisno izjavo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članih sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.
pogoji za izdajo začasne odredbe – nova začasna odredba – sprememba začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je na predlog CSD izdalo začasno odredbo, in sicer je deklici začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, ta začasna odločitev pa je pravnomočna, ker je toženka ugovor zoper njo v posledici dogovora s tožnikom, ki ga je sklenila na sodišču, umaknila. Samo res nek nenaden, izjemen dogodek bi lahko upravičil novo nujnost, ki bi negirala pravkar sprejeto oceno o nujnosti takojšnje začasne dodelitve obeh deklic očetu in bi narekovala diametralno drugačno izdajo začasne odredbe. Takšne nenadne nujnosti v tako kratkem časovnem obdobju (en teden) tudi po presoji pritožbenega sodišča v tej zadevi ni in je ne utemelji niti vložena pritožba s poudarjanjem zdravstvenih težav obeh deklic.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je pritožbena navedba, da „toženi stranki obvestilo o plačilnem nalogu (tj. obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP) ni bilo osebno vročeno", za kaj takšnega premalo. Zgolj z navedbami, da obvestila ni prejela, pritožnica ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki so razvidna iz obvestila sodišču, ki se nahaja v spisu obravnavane zadeve.
podjemna pogodba – ustno sklenjena pogodba – dogovor o ceni izvedbe del na enoto – spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Na ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe OZ, ki urejajo podjemno pogodbo (619. člen in nadaljnji), po katerih je naročnik med ostalim podjemniku za izvedeni posel dolžan plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0060377
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 23.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti – seznanitev z dejansko višino dolga – verodostojna listina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka vse do 16. 11. 2011, ko je od tožeče stranke prejela izpisek kartice, res ni mogla vedeti, koliko in na podlagi katerih računov še dolguje tožeči stranki in da do takrat ni mogla biti v zamudi. Zmotno pa je stališče pritožbe, da zamuda ni nastopila naslednji dan po prejemu omenjene kartice, to je dne 17. 11. 2011. Ni sporno, da gre za dolg iz preteklega obdobja, torej za terjatev, ki je že zapadla v plačilo. Ko se je tožena stranka seznanila tudi z dejansko višino, pa je nastopila tudi zamuda. Pri tem ni pomembno, ali je tožeča stranka prej še izstavila račune s pravilno višino zneskov, ker terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
Pritožba nekritično prezre, da tožeča stranka ne izterjuje samo stroškov upravljanja, za katere je nedvomno aktivno legitimirana, ampak tudi druge stroške. Prav slednje je od tožeče stranke terjalo jasen odgovor, katere stroške predstavlja vtoževana glavnica v višini prvotnih 665,91 EUR po tipu stroška, njegovi višini in času nastanka. Podatki, ki so vsebovani v listinah, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, namreč ne predstavljajo njenih dejanskih navedb, ampak so lahko le dokazno sredstvo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – poziv k dopolnitvi predloga – izjava o premoženjskem stanju – izostanek predložitve dokazil o premoženjskem stanju – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Toženka je po pozivu sodišča na dopolnitev poslala sodišču izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi zahtevanih prilog, in sicer dokazil o prejetih plačah in drugih prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Ker toženka ni ravnala v skladu z jasnim in konkretnim pozivom prvostopenjskega sodišča, je odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev pravilna.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/2, 197/3, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnine – poplačilo terjatev – prednostne terjatve – terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij
Terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij so v postopku izvršbe na nepremičnino prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov.
Pritožnikovo nestrinjanje z izdano zamudno sodbo, ki ga utemeljuje v pritožbi zoper sklep o stroških, ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Zamudna sodba je namreč postala pravnomočna pred vložitvijo obravnavane pritožbe, ker zoper njo toženi stranki nista vložili pritožbe.