Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali v obravnavanem primeru obstaja vzročna zveza med ravnanjem in opustitvami tožene stranke ter škodo, nastalo tožeči stranki zaradi intervencije v požaru.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/1-b.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev odločbe - vročitev nepooblaščeni osebi - seznanitev z odločbo
Vročitev pisanja nepooblaščeni osebi samo po sebi še ne onemogoča ugotovitve, da se je naslovnik pisanja z njim seznanil. Ugotovitev, ali se je nasprotna udeleženka seznanila s pisanjem ali ne, ne more biti posledica njene volje (da je sprejem pošiljke odobrila ali ga zavrnila), pač pa je posledica (dejanskega) prejema pisanja.
OZ člen 417, 419, 419/2, 421, 421/1. ZOR člen 440, 440/2. ODZ paragraf 1396.
odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - pripoznava terjatve - ugovor iz temeljnega posla - uporaba določb Občnega državljanskega zakonika (ODZ) - neveljavnost pravnega pravila - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - zmotna uporaba materialnega prava
Cesijo ureja OZ v členih 417. do 426. OZ je nadomestil prej veljavni ZOR. Že ureditev cesije v ZOR, kot tudi ureditev v OZ, je celovita. Urejen je tudi primer izpolnitve terjatve odstopniku. Stališče sodišča druge stopnje, ki je pravno pravilo, ki ureja cesijo oziroma pomen pripoznave terjatve prevzemniku, iskalo izven sedaj veljavne celovite ureditve cesije v določbah, ki niso več veljavne, je materialno pravno zmotno. Ni namreč najti razloga, zakaj ZOR in nato OZ sporne določbe ODZ ne bi prevzel v svojo ureditev, v kolikor bi bil to namen zakonodajalca. Prenašanje neveljavnih pravnih pravil v pravni red, ki določeno razmerje ureja tako, da prejšnjo ureditev nadomesti, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil nov zakon sprejet.
Četudi bi torej izjavo tožene stranke na osnutkih pogodb o odstopu terjatev šteli za pripoznavo dolga, tožena stranka s tem ni avtomatično izgubila ugovorov iz temeljnega pravnega posla, to je iz razmerja med njo in odstopnikoma terjatev.
ZOR člen 29, 630, 630/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 61/3, 62, 62/1, 62/3, 62/4, 64, 64/3, 116.
gradbena pogodba - določljivost predmeta pogodbe - začasna situacija - končni obračun del - dogovor o plačilu - prenehanje obveznosti - denarni tožbeni zahtevek - posebne gradbene uzance - dopuščena revizija
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno zavrnili tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka uveljavljala denarno izpolnitev, saj je bila dogovorjena izpolnitev tožene stranke v nedenarni obliki
Zmotno je stališče, da naj bi vsaka začasna situacija pomenila začasen obračun vseh del, vključno z deli, ki so bila obračunana s predhodnimi situacijami. Določila PGU jasno določajo predmet obračuna z začasno situacijo. Tega ne spreminja določba četrtega odstavka 62. PGU, ki določa, katere podatke morajo vsebovati začasne situacije.
Tožena stranka zoper zahtevek za plačilo 11. začasne situacije ne more uspeti z ugovorom, da so bila dela že plačana na podlagi plačila obračunanih in priznanih del po prejšnjih situacijah.
ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZVP člen 26, 26/1. OZ člen 216, 216/1. SPZ člen 137, 187. ZPP člen 339, 339/2-14.
stečajni postopek - ločitvena pravica na obveznicah - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - obstoj zastavne pravice - obstoj predmeta zastave - izdaja vrednostnih papirjev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe
Sodbi ne vsebujeta ugotovitev o pravno odločilnem dejstvu obstoja vrednostnih papirjev, na katerih naj bi obstajala ločitvena pravica. Ta pomanjkljivost pa onemogoča preizkus pravilnosti odločitve v izpodbijanih sodbah. Vrhovno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz podatkov spisa razvidno, da se je tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi sklicevala na nepravdni postopek za amortizacijo spornih vrednostnih papirjev, ki naj bi na predlog izdajatelja obveznic tekel pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem. Iz takšnih trditev tožeče stranke posredno izhaja, da izdajatelj obveznic, pri katerem naj bi bile v hrambi v korist imetnika oziroma zastavitelja, z njimi ne razpolaga. Šele morebitna pozitivna odločitev v amortizacijskem postopku bi imela učinek razveljavitve prej izdanih delnic in hkrati konstitutiven učinek, saj bi takšna odločba nadomestila izgubljeno listino.
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/3. ZPP člen 286, 286/1, 380, 380/1. ZZK-1 člen 243, 243/1-1.
prodajna pogodba za nepremičnino - ničnost pogodbe - kavza pogodbe - nedopustna podlaga pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - nagibi za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - ekonomski lastnik - prokurist pravne osebe - trditvena podlaga - prekluzija - zmotna uporaba materialnega prava
V strokovni literaturi se pojem ekonomske lastnine največkrat obravnava kot ekonomsko ovrednotenje dejanskega položaja, ko je osebi, ki nima priznane lastninske pravice na stvari, zaradi učinka drugih pravnih razmerij omogočeno uživanje ekonomskih koristi od te stvari. Primer takšnega položaja je v pogodbenem položaju finančnega leasinga, ko je leasingodajalec formalni lastnik predmeta leasinga, medtem ko ga ekonomsko izkorišča leasingojemalec. Zato se ga pogosto opredeljuje kot ekonomskega lastnika stvari. Vendar tudi takšna uporaba tej besedni zvezi ne daje enoznačne dejanske vsebine. Sklicevanje na položaj ekonomskega lastništva bi bilo zato mogoče obravnavati kot dejansko trditev samo ob hkratnem zatrjevanju drugih dejanskih (ali pravnih) dejstev, kar bi zatrjevanemu položaju dalo neko vsebino. Brez vsebinske napolnitve uporabljenega pojma "ekonomskega lastnika" je trditve tožeče stranke mogoče razumeti zgolj kot zanikanje pravnega položaja imetnika lastninske pravice, oziroma v konkretnem primeru zanikanje položaja navedene osebe kot družbenika v družbi. Golo sklicevanje na takšno razmerje ne pomeni zatrjevanja pravno relevantnega dejstva, glede katerega bi lahko nastopili učinki prekluzije po prvem odstavku 286. člena ZPP.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - bančna garancija - izplačilo zadržanih sredstev
Za uspešno uveljavitev zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ mora biti terjatev glavnega izvajalca do naročnika zapadla najkasneje ob zaključku glavne obravnave, na kateri je sodišče obravnavalo ta zahtevek.
Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih 10 % pogodbene vrednosti del določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije naročniku in 2. zapadlost končnega računa. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati. Ni sporno, da glavni izvajalec toženi stranki bančne garancije ni izročil, zato dejstvo, ali je bil končni račun izstavljen in ali je zapadel na odločitev niti ne more vplivati.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 286, 286/a.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - prosta podjetniška presoja - prekluzija dejstev in dokazov - subsumpcija dejanskega stanja pod abstraktno pravno normo
Določba drugega odstavka 263. člena ZGD-1 ne terja protipravnosti ravnanja kot nujne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tega tudi ne terja določba prvega odstavka 131. člena OZ, ki opredeljuje elemente splošne odškodninske odgovornosti. Teorija v zvezi s splošno odškodninsko odgovornostjo govori o nedopustnosti ravnanja in ne o protipravnosti.1 Člani uprave delniške družbe ravnajo nedopustno, če pri opravljanju svojih nalog ne ravnajo v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika je torej (vsaj) praviloma element same dopustnosti ravnanja in ne nekaj, kar bi bilo iz pojma dopustnosti ravnanja izločeno oziroma postavljeno poleg njega.
Vprašanju, ali so člani uprave tožeče stranke ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, se ni mogoče v celoti izogniti niti s pomočjo pravila proste podjetniške presoje. Pravilo ne izrinja skrbnosti iz presoje ravnanja članov uprave gospodarske družbe, pač pa, upoštevajoč značilnosti poslovnega odločanja v gospodarskih družbah, ki ne dovoljujejo popolnoma racionalnega odločanja (zaradi negotovega okolja, nepopolnih informacij, nepoznavanja vseh alternativ, zaradi nesposobnosti objektiviziranja in kvantificiranja parametrov za odločanje, pomanjkanja časa, raznolikosti ciljev, ki si med seboj nasprotujejo ipd.), kar organizacijska teorija pojmuje kot omejeno racionalnost pri sprejemanju odločitev, vzpostavlja zgolj omejeno področje povsem poslovnega odločanja, ki se izmika presoji sodišča.
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da naj bi tožeča stranka prepozno (šele v trinajsti vlogi) zatrjevala, da ni šlo za odločanje v okviru proste podjetniške presoje, pač pa za pravno vezane odločitve. Prekluzije, določene v 286. in 286.a členu ZPP, zadevajo navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne omejujejo pa graje subsumpcije konkretnega dejanskega stanu pod pravno pravilo. Stranki lahko izražata svoja pravna naziranja ves čas postopka.
ZGD-1 člen 13, 21, 21/1, 23, 23/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 48, 48/1.
firma - načelo izključnosti firme - razlikovalnost - generičen izraz - blagovna znamka - kršitev znamke
Pri presoji razlikovalnosti firm je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika. Za kupca je odločilen vtis oziroma zaznava, ki jo vzbudi fantazijska sestavina firme, saj jo le-ta najbolj karakterizira in individualizira. Označba dejavnosti ni nepomembna, vendar pa ne more opravljati tako pomembne funkcije pri individualizaciji firme kot fantazijska sestavina.
Znamki v razmerju do firmskega prava pripada enako varstvo kot znotraj samega prava znamk, zato je presoja konflikta med firmo in znamko podobna presoji konflikta med dvema znamkama. Pri obeh področjih gre za urejanje znakov razlikovanja in v kolikor neki znamki v razmerju do druge znamke ni mogoče nuditi varstva, potem v istih okoliščinah tej isti znamki ni mogoče nuditi varstva niti v razmerju do firme drugega subjekta.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 370, 370/3. OZ člen 131.
povrnitev premoženjske škode - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - revizija kot prepis pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Vrhovno sodišče je zato na te navedbe odgovarjalo le v obsegu, v katerem bi lahko predstavljale izpodbijanje razlogov sodišča druge stopnje.
ZIL-1 člen 42, 42/1, 43, 44, 47, 47/1, 114, 114/1, 120a, 121. SPZ člen 99, 164, 174, 191. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine člen 4.
varstvo zastavne pravice - zastavna pravica na znamki - izbris blagovne znamke - aktivna legitimacija za tožbo - legitimacija zastavnega upnika
Zastavni upnik ima zagotovljeno varstvo zastavne pravice tudi proti tretjim osebam. V skladu s 164. členom SPZ je izenačen z lastnikom stvari in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev stvari, prenehanje vznemirjenja in posestno varstvo. Čeprav je ta določba umeščena v 3. oddelek VI. dela SPZ, ki ureja ročno zastavo, jo je treba razumeti kot splošno določbo, veljavno tudi za položaj zastavnega upnika v primeru neposestne zastavne pravice. Zato je tudi zastavnemu upniku v primeru zastavne pravice na znamki treba priznati tožbeno upravičenje za uveljavljanje vseh zahtevkov, ki so usmerjeni v ohranitev vrednosti zastavljene pravice. Ker izbrisna tožba zaradi izbrisnega razloga iz točke b) prvega odstavka 119. člena ZIL-1 zasleduje prav ta namen, je zanjo aktivno legitimiran tudi zastavni upnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - vzorčni postopek
Predlagateljica v svojem predlogu ni izkazala, v kateri fazi so postopki pred drugimi sodišči, zlasti pa ne tega, ali je Okrožno sodišče v Mariboru, kamor je predlagan prenos pristojnosti, postopke, ki naj bi že tekli pred njim, sploh združilo v skupno obravnavanje. S tem ni izkazala smotrnosti predlagane delegacije pristojnosti. Položaj tožnikov, ki ga predlagateljica izpostavlja kot ključnega pri presoji utemeljenosti njenega predloga, se namreč po oceni Vrhovnega sodišča kljub morebitni delegaciji, ob (izkazanih podatkih o) ločeni obravnavi njihovih tožb pred istim sodiščem, ne bi v ničemer izboljšal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - vzorčni postopek
Predlagateljica v svojem predlogu ni izkazala, v kateri fazi so postopki pred drugimi sodišči, zlasti pa ne tega, ali je Okrožno sodišče v Mariboru, kamor je predlagan prenos pristojnosti, postopke, ki naj bi že tekli pred njim, sploh združilo v skupno obravnavanje. S tem ni izkazala smotrnosti predlagane delegacije pristojnosti. Položaj tožnikov, ki ga predlagateljica izpostavlja kot ključnega pri presoji utemeljenosti njenega predloga, se namreč po oceni Vrhovnega sodišča kljub morebitni delegaciji, ob (izkazanih podatkih o) ločeni obravnavi njihovih tožb pred istim sodiščem, ne bi v ničemer izboljšal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - nepravilnosti pri delu sodišča - dvom v nepristanskost sojenja
Institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo morebitno nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago pravna sredstva. Dolžnikovih očitkov na račun dosedanjega postopanja sodišča tako ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.
spor o pristojnosti - spori iz zakupa ali najema poslovnih prostorov - gospodarski spor
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (prvi odstavek 57. člena ZPP). Ker pa pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pogodb o zakupu ali najemu poslovnih prostorov, sklenjenih med osebama iz prvega odstavka 481. člena ZPP, je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno okrožno sodišče.
Kasnejše prenehanje zavarovalne pogodbe zaradi poteka dobe, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje, oziroma neplačila premije po petem odstavku 937. členu OZ (v roku enega leta po zapadlosti neplačane premije) na morebitno obveznost zavarovalnice v primeru do takrat nastalega škodnega dogodka ne vpliva.
Ureditev po tretjem odstavku 937. člena OZ se ne nanaša le na primer, ko zavarovalec ni plačal celotnega zneska premije. Enako kot četrti odstavek 937. člena OZ velja določba tretjega odstavka tudi za primere, ko ni plačan kateri od zapadlih obrokov premij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00007176
ZFPPIPP člen 350, 350/2. ZGD-1 člen 8. OZ člen 631. ZPP člen 51. ZS člen 105a.
spregled pravne osebnosti - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija - terjatev do družbenika - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - pravica do izjave v postopku
Na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena ZFPPIPP po začetku stečajnega postopka tožeča stranka ni več aktivno legitimirana za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, saj z začetkom stečajnega postopka pravico za uveljavljanje takšnih zahtevkov pridobi upravitelj.
Ker je spregled pravne osebnosti sam po sebi izjema in ne pravilo, to nujno vodi k sklepanju, da je s spregledom pravne osebnosti mogoče uveljavljati le terjatev proti (neposrednim) družbenikom, nikakor pa ne nasproti tretjim osebam, ki bi bile morda povezane z družbeniki.