delniška družba - ničnost sklepov skupščine - sklic skupščine - objava dnevnega reda in predlogov sklepov skupščine
Sklepi skupščine d.d., katere se niso udeležili vsi delničarji, so nični, če s sklicem skupščine niso bili objavljeni dnevni red skupščine in predlogi sklepov.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ocenili, da je tožnik izzval toženca. S svojim obnašanjem ga je pripravil tako daleč, da je skočil na peron k tožniku, kjer je med njima prišlo do krajšega pretepa s suvanjem in ruvanjem. Toženec je očitno pretirano reagiral in se odzval s fizično silo ter poškodoval tožnika. Tožnikova trditev v reviziji, češ da dogodek na P. ni povezan s tistim v T. torej ne drži, njegova trditev, da se mora strojevodja vljudno obnašati do potnikov pa je umestna in sta jo nižji sodišči tudi upoštevali, ko sta ocenili, da je za tožnikovo okvaro zdravja kriv pretežno toženec. Toda, če bi se tožnik vedel tako, kot se morajo vesti potniki, potem ne bi prišel v stik s strojevodjem in pretepa na postaji v T. ne bi bilo. Ker je torej tožnik s svojim vedenjem izzval toženca, sta sodišči pravilno ocenili njegovo sokrivdo za nastanek prepovedane posledice do 40 odstotkov in sta v tem sorazmerju zmanjšali odškodnino.
ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1460, 1493, 1500.ZZK člen 5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobrovernost
V pravnem prometu se sicer res domneva, da je lastnik nepremičnine tista oseba, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica in ne oseba, ki ima nepremičnino v posesti. Namen vpisa v zemljiški knjigi je namreč publikacija lastništva. Vendar pa se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik kakšna tretja oseba. Po pravnem pravilu paragrafa 1500 ODZ, ki se je še uporabljalo v času teka priposestvovalne dobe za sporno nepremičnino, "pravica, pridobljena s priposestvovanjem ali zastaranjem, ni smela biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem ali zastaranjem pridobljena pravica vpisana" (to pravilo je sedaj uzakonjeno v četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS št. 33/95). Na navedeno pravilo pa se toženec po zaključkih sodišč nižjih stopenj ne more sklicevati, ker bi glede na okoliščine primera lahko vedel v času sklepanja kupoprodajne pogodbe, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na spornem zemljišču izvenknjižno (s priposestvovanjem).
Enotno dovoljenje za gradnjo je sicer res pozitivna in konstitutivna (favoriabilna) odločba, ki ustanavlja pravico gradnje, vendar obenem nalaga obveznosti in se zato ne izvršuje po ZUP. Če se investitor ne drži pogojev, pod katerimi je bila gradnja dovoljena, ima to za posledico inšpekcijske ukrepe in ne prisilne izvršbe po ZUP.
sodba na podlagi izostanka - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi v reviziji
V zvezi z uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka bi toženec glede na določbo 387. člena ZPP smel v reviziji izjemoma navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Toženec pa novih dejstev ne navaja in tudi ne predlaga dokazov ter zato obravnavane revizijske trditve ni mogoče upoštevati. Golo zanikanje ugotovljene okoliščine o pravilni vročitvi tožbe ne zadostuje za utemeljenost revizije.
ZD člen 136, 136/1, 214, 214/2-2. ZGD člen 416, 416/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odpoved dedovanju - družba z omejeno odgovornostjo - dedovanje poslovnega deleža
Dedinje ne morejo izbirati, kateri del zapuščine bodo dedovale in kateri ne. Dediščino lahko sprejmejo samo v celoti ali pa se ji v celoti odpovedo (1. odst. 136. člena Zakona o dedovanju - ZD).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - izločitev sodnika - zloraba pravice
Iz strankine vloge, s katero je predlagala delegacijo drugega sodišča, izhaja, da je že neuspešno zahtevala izločitev razpravljajoče sodnice ter da ima pripombe na predstojnico sodišča iz razloga, ker ni bilo ugodeno strankini zahtevi za izločitev razpravljajoče sodnice. Podatki spisa kažejo, da prihaja do domnevnih nesporazumov zaradi številnih vlog tožnikovega pooblaščenca, ki se nanašajo na procesno vodstvo sodišča in kar je lahko predmet le pritožbe zoper končno odločbo. Omenjeni razlogi po oceni vrhovnega sodišča ne morejo predstavljati procesno tehtnih razlogov za predlagano delegacijo.
Kadar pogodbenika dopustno in avtonomno dogovorita medsebojne pravice in obveznosti s pogodbo (10.člen ZOR), lahko v primeru spora iz takega razmerja moritorno uveljavljata drug proti drugemu le take pravice oz. obveznosti, ki izhajajo iz konkretnega pogodbenega razmerja. Ker pa v tem primeru pravdni stranki s sklenjeno najemno pogodbo dogovorita tudi medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z obnovo najetega objekta ali konkretno, da gre tožniku v primeru prodaje objekta predkupna pravica, sicer pa ob določenih pogojih povrnitev investicij, sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili o sporu, ko sta tožnikov stvarnopravni zahtevek zavrnili. Namreč tožnikov lastninsko pravni zahtevek ni imel podlage v pogodbi. Zaradi obstoja pogodbe, s katero sta stranki uredili tudi medsebojne obveznosti oz. pravice v zvezi z obnovo objekta, pa ni bila podana podlaga za odločitev o sporu po določbah ZTLR (člen 20 in naslednji). Sodišči sta morali zato spor pravdnih strank iz pogodbenega razmerja rešiti na podlagi določb sklenjene najemne pogodbe.
povrnitev škode - škoda, povzročena po divjadi - lovska škoda - objektivna odgovornost lovske organizacije
Tožena stranka v tem sporu ni dokazala, da bi karkoli storila, kar bi prispevalo k varstvu divjadi in varnosti prometa na cesti, preko katere divjad po ugotovitvah nižjih sodišč prehaja. Glede na te ugotovitve in nadaljnje, da je do naleta srne v tožnikov avtomobil prišlo na območju toženkinega lovišča in da tam divjad čez cesto tudi prehaja, je v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena ZOR zaključek, da je podana toženkina odškodninska odgovornost, saj toženki kot povzročitelju škode ni uspelo dokazati, da je škoda nastala brez njene krivde in s tem izpodbiti v prvem odstavku 154. člena ZOR uzakonjeno načelo domnevne krivde povzročitelja škode.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - ponarejanje javnih listin - potni list - dejanje majhnega pomena
Vsi ugovori, ki jih v zahtevi navaja zagovornik obsojenca, da gre v kazenskem materialnopravnem pomenu za dejanje majhnega pomena, ker je bil popravljeni potni list predložen zgolj zaradi identifikacije obsojenca obmejnim organom Republike Slovenije v delu, na katerega se izbrisani zaznamek obmejnih organov tretje države sploh ne nanaša, so neupoštevni. Predrugačenje potne listine, izdane na zakonit način, pa tudi uporaba tako predrugačene potne listine, ni mogoče oceniti kot dejanje majhnega pomena, zato kršitev 14.čl. KZ ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti s tem, ko utemeljuje trditev, da z obravnavanim kaznivim dejanjem nima nič, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar zahteve za varstvo zakonitosti po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti.
ZPPSL člen 137, 144, 144/3. CZ člen 6, 6/2, 155, 155/2-b.ZIZ člen 17.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - napotitev na pravdo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - izvršilni naslov - carinska deklaracija
Seznam terjatev oz. obračun obresti niti po ZIZ niti po CZ nista izvršilni naslov.
Carinska deklaracija, po kateri je blago ocarinjeno, če deklarant v predpisanem roku ni vložil pritožbe, je izvršilni naslov.
začasna odredba - predlog za začasno ureditev stanja
Tožnik mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati hujše škodljive posledice in obstoj pravnega razmerja. Tudi predlog, kako naj se začasno uredi stanje, se mora nanašati na verjetno izkazano obstoječe pravno razmerje, ne pa na razmerje, ki bi nastalo, če bi se začel drug postopek.
V obrazložitvi napadenega prvostopnega sklepa je res navedeno, da je bil obd. že obravnavan zaradi kaznivih dejanj in prekrškov z elementi nasilja, iz podatkov spisa pa je razvidno, da obd. še ni bil kaznovan ne zaradi kaznivih dejanj ne zaradi prekrškov. Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je sicer prvostopno sodišče ravnalo napak, ko je upoštevalo, da je bil obd. že obravnavan zaradi kaznivih dejanj in prekrškov z elementi nasilja. Kljub temu pa je na podlagi obdolženčevega obnašanja na policijski postaji in dejstva, da je bil v konfliktu z ostalimi sosedi in da naj bi bil pri razreševanju teh konfliktov nasilen, ocenilo, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Očitana kršitev določb 11.točke 1.odst. 371.čl. ZKP tako ni podana.
ZKP člen 45, 45/2, 46, 371, 371/1, 371/1-5, 371/2.ZDT člen 10, 13, 13/1.
pristojnost sodišč - krajevna pristojnost - odločanje o priporu krajevno nepristojnega sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - posebna skupina državnih tožilcev
Ker se očitek napadenemu sklepu nanaša na kršitev določb o krajevni pristojnosti, tako ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, prav tako pa ni podana bistvena kršitev določb iz 2.odst. 371.čl. ZKP tudi v primeru, če bi Okrožno sodišče v Kopru v zadevi (podaljšanju pripora po vloženi obtožnici) preuranjeno odločalo.
V danem primeru gre za prevzem pregona po pooblastilu, predvidenem v 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu po posebni skupini državnih tožilcev, glede katere ni dvoma, da je bila vanjo imenovana okrožna državna tožilka M.Š.-Š. Očitana kršitev 5.tč. 1.odst. 371.čl.ZKP tako ni podana.
Ni pravilno stališče, da se na obstoj ponovitvene nevarnosti ne bi moglo sklepati na podlagi kazenskih postopkov, ki so zoper obtoženca še v teku in da bi sodišče s tem "prejudiciralo" zadevo oz. kršilo ustavno zagotovljeno pravico domneve nedolžnosti.