KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020494
KZ-1 člen 90, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 357, 357-4, 358, 358-4, 383.
goljufija - majhna premoženjska korist - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - sprememba sodbe - zavrnilna sodba - zastaranje kazenskega pregona - pravna kvalifikacija - zastaralni roki ob spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja
V kolikor sodišče spremeni pravno opredelitev kaznivega dejanja, mora posledično upoštevati zastaranje kazenskega pregona glede na zastaralni rok, ki ustreza predpisani kazni za na novo opredeljeno kaznivo dejanje.
ZZZ-1 člen 16.. ZDR člen 9.. ZDR-1 člen 11, 11/1.. Direktiva Sveta z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje 91/533/EGS člen 2, 2/2.
Glede na tožničino zatrjevanje, da ni bila v delovnem razmerju, je, upoštevajoč vsebino pogodb o zaposlitvi z veleposlaništvom, na tožnici dokazno breme glede neobstoja delovnega razmerja, česar pa tožnica, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dokazala. Pritožbeno sodišče se zato strinja z opredelitvijo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja za določen čas pri veleposlaništvu v delovno razmerje za nedoločen čas pri toženi stranki.
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno, da pa ima delavec pravice, ki izhajajo iz opravljanja zahtevnejšega dela.
odmera starostne pokojnine - delo preko polnega časa
Ker delo preko polnega čas ni bilo opravljeno kot poseben delovni pogoj, plačilo za to delo pravilno ni bilo upoštevano v pokojninsko osnovo za odmero starostne pokojnine. T
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020043
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - rok za ugovor - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - dvom v pravdno sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, je pritožbeno sodišče pregledalo priloženo dokumentacijo. Ugotavlja, da grafološka ekspertiza z mnenjem o spornih podpisih tožnice ne vzbuja dvoma o pravdni in procesni sposobnosti tožnice. Sklep zato ni obremenjen s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - dejansko stanje
Po ustaljeni sodni praksi področje ugotavljanja vzročne zveze kot objektivne zveze med storilčevim ravnanjem in nastalo prepovedano posledico sodi med tipična vprašanja dejanskega stanja. S tem, ko pritožba napada presojo sodišča prve stopnje glede vzročne zveze med ravnanjem obdolženca in nastalo posledico, pri čemer izhaja iz lastne ocene dejstev in okoliščin, ugotovljenih z izvedenimi dokazi, pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. To velja tudi za navedbe, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje glede ugotovljene krivdne oblike obdolženca pri obeh kaznivih dejanjih, saj tudi v zvezi s krivdo pritožba dejanskim okoliščinam daje drugačen pomen, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Goli namen graditi še ne zadostuje za zapolnitev pravnega pojma graditelj v smislu 2. točke prvega odstavka 53. člena ZVEtL-1, saj zakon govori o graditelju, ki je na takem zemljišču izvedel gradnjo.
Kot graditelja je treba šteti tudi tistega, ki je od graditelja kupil nepremičnine, na katerih je ta gradil.
Namen odkupne pravice je, da se graditelju omogoči, da od lastnika stavbe odkupi nepremičnino, na kateri je on oziroma njegov pravni prednik izvedel gradnjo in za katero se je v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi ugotovilo, da je v lasti lastnika stavbe. Ni pa postopek za izdajo dopolnilne odločbe namenjen odpravi zatrjevanega prikrajšanja oziroma oškodovanja predlagatelja. V postopku za izdajo dopolnilne odločbe lahko torej sodišče odloča zgolj o ustanovitvi odkupne pravice in ne tudi o morebitnih odškodninskih zahtevkih oziroma zahtevkih iz naslova neupravičene obogatitve.
Opis kaznivega dejanja v delu, da je izjava delodajalca ponarejena, ker je ni podpisala določena oseba, ne zadošča za objektivizacijo okoliščine o lažnosti vsebine listine.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00019748
ZP-1 člen 8, 31, 31/1, 34, 35, 35/1, 36, 36/2, 36/2-10, 133, 133/1. KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
postopek o prekršku proti mladoletniku - načelo neposrednosti - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - silobran - vzgojni ukrepi - izbira vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep navodila in prepovedi - ukor
Ker je sodišče prve stopnje v postopku mladoletnika zaslišalo, se v odločbi o prekršku (sklepu) utemeljeno opira na navedbe mladoletnika podane pred sodiščem.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da mladoletnikova reakcija na izzivanje mld. B. B. ne vsebuje znakov silobrana, temveč mladoletnikovo postopanje, ki ga je sam opisal, da je najprej mladoletnika udaril enkrat v ramo, nato pa ga je udaril še večkrat v trebuh, ter obrazec o poškodbi kažejo na vrsto udarcev in udarnino trebušne stene in površinske poškodbe drugih delov glave, udarnine, torej zelo agresivno postopanje mladoletnika.
Pritožba navaja, da bi sodišče moralo pridobiti poročilo šole o vedenju mladoletnika, vendar starša, ki sta bila sicer prisotna na zaslišanju mladoletnika in ki sta tudi njegova zakonita zastopnika, tekom postopka pri sodišču nista dala nobenega dokaznega predloga in tako tudi ne predloga za pridobitev poročila šole o predhodnih vedenjih mladoletnika.
Po določbi prvega odstavka 35. člena ZP-1 se ukor izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
Burna reakcija mladoletnika na suvanje sošolca (udarec v ramo ter več udarcev po celem telesu, med drugim v trebuh ter premet preko noge, da je B. B. padel po tleh in še z glavo zadel v steno), nedvomno kaže na agresijo mladoletnika, zaradi česar je potreben bolj strokoven pristop, kot pa ga mladoletniku lahko nudita starša; predvsem pa ni mogoče zaključiti, da bi bilo postopanje mladoletnika take (mladostno nedolžne) narave, da ne bi bilo potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa in da bi ga bilo mogoče pripisati le nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021824
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 37. ZOdvT tarifna številka 1200.
odmera stroškov v nepravdnem postopku - umik predloga za določitev nujne poti - izpolnitev zahtevka - stvarna služnost hoje in vožnje - nagrada za postopek in narok - zastopanje več strank v postopku - priglasitev stroškov
Predlagatelj se je odločil, da si bo dostop do svoje nepremičnine po obstoječi poti poizkušal zagotoviti na dva načina: v pravdnem postopku (v katerem je zahteval ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili ter izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) z vložitvijo izrednega pravnega sredstva in v nepravdnem postopku z vložitvijo predloga za določitev nujne poti. Čeprav je predlagatelj s sprožitvijo obeh postopkov zasledoval isti interes, pa se je v njiju odločalo o različnih pravicah. Pozitivna odločitev o obstoju stvarne služnosti zato ne pomeni izpolnitve predloga za določitev nujne poti, ima pa za posledico izgubo pravnega interesa za nadaljnje vodenje nepravdnega postopka. Breme te izgube nosi predlagatelj sam in ga ne more prevaliti na nasprotne udeležence.
Ker umik predloga tako ni posledica njegove izpolnitve, temveč izgube pravnega interesa za sodno določitev nujne poti, mora predlagatelj nasprotnim udeležencem povrniti potrebne stroške nepravdnega postopka, hkrati pa svoje stroške postopka nosi sam.
ZPIZ-2 člen 16, 22, 37, 37/3.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.
lastnost zavarovanca - družbenik
Tožnik je izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje. V sodni in poslovni register je bil kot družbenik vpisan od 1. 3. 2006 in od 6. 5. 2013 tudi kot poslovodna oseba in od 4. 4. 2009 ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker so bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je toženec pravilno odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 in sicer od 1. 4. 2016 dalje, skladno z določbo tretjega in četrtega odstavka 37. člena ZPIZ-2B, saj je bilo vzpostavljeno pravno razmerje iz naslova družbeništva in poslovodenja družbe, na podlagi 16. člena ZPIZ-2, za polni zavarovalni čas 40 ur na teden. Pri tožniku je namreč z dnem 6. 5. 2013, ko je v register vpisan kot eden izmed dveh družbenikov družbe in hkrati kot edina oseba te družbe pooblaščen za zastopanje, izpolnjen pogoj za obvezno zavarovanje po prvem odstavku 16. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00021764
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3, 63/3.. ZPP člen 243, 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 62.
III. kategorija invalidnosti - nejasnosti v izvedenskem mnenju
Čeprav sta na izvedenčevo oceno invalidnosti obe stranki podali pripombe, v katerih je toženec vztrajal pri potrebi po časovni razbremenitvi, tožnik pa pri delovni zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerem dela, pod splošnimi pogoji, je sodišče prve stopnje, zaključilo, da pri tožniku invalidnost ni podana, ker predlagane stvarne razbremenitve na delovnem mestu, na katerem je tožnik zaposlen, niso potrebne. Čeprav toženec ni izrecno predlagal dopolnitve mnenja, tožnik pa je dokazni predlog, da se izvedenca zasliši, umaknil, bi moralo sodišče, ob oceni, da so v izvedenskem mnenju nejasnosti oziroma pomanjkljivosti, že po 2. odstavku 254. člena ZPP, dodatno pa še po 62. členu ZDSS-1, ki sodišču pod določenimi pogoji nalaga celo dolžnost izvedbe dokazov po uradni dolžnosti, te nejasnosti oziroma odprta vprašanja dodatno razčistiti s sodnim izvedencem. Namesto tega pa se je kar samo postavilo v vlogo sodnega izvedenca in ugotavljalo dejstva, za katera nima strokovnega medicinskega znanja.
brezposelna oseba - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Upravna odločba, po kateri je toženki z določenim dnem prenehala pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost je pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljeno redno pravno sredstvo, niti sodno varstvo pravic. S priznanjem nadomestila za delo družinske pomočnice je odpadla pravna podlaga za denarno nadomestilo iz naslova brezposelnosti. Vtoževani znesek, ki po temelju niti po višini ni bil prerekan, je toženka na podlagi 190. člena OZ v zvezi s 140. členom ZUTD vključno z dosojenimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje, dolžna vrniti tožeči stranki, kot je razsojeno z izpodbijano sodbo.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
izvršilni stroški - nagrada in stroški cenilca - več nepremičnin - več cenilnih poročil - zahtevnost mnenja oziroma cenitve
S sklepom z dne 7. 6. 2017 je sodišče prve stopnje odredilo cenitev kar 26 nepremičnin, od katerih se jih 14 nahaja v k.o. X na območju zdraviliškega parka oziroma v bližini hotelskega kompleksa XX, in se med seboj razlikujejo po dejanski rabi oziroma namembnosti (stanovanje, pozidana in gozdna zemljišča). Ostalih 12 nepremičnin se nahaja na Ulici, v najožjem središču mesta Ljubljana, predstavljajo poslovne prostore in se prav tako razlikujejo po namembnosti prostorov (garaža, ambulanta, operacijska, pisarna, garderoba). Navedene nepremičnine ležijo torej na dveh povsem različnih, krajevno oddaljenih lokacijah in se razlikujejo tudi po tem, kaj predstavljajo v naravi, cenilec pa je upoštevaje vse navedeno za vsak posamezen sklop nepremičnin, glede na izbrani način tržnih primerjav, napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in oceno vrednosti. Vse to je napravil za dve različni časovni obdobji, pri čemer ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je za vsak presečni dan posebej (2. 2. 2010 in 16. 2. 2013) napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in ocenil vrednost.
Cenilcu je bila s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena tudi ocena tržne vrednosti celotne medicinske in ostale opreme, ki jo ima družba B d.o.o. zavedeno v registru osnovnih sredstev, in sicer na dan 2. 2. 2010 in 16. 2. 2013. Seznam osnovnih sredstev je obsežen, med osnovnimi sredstvi se je nahajala različna medicinska oprema, oprema poslovnih prostorov in umetniška dela. Tudi pri oceni vrednosti opreme cenilec ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je na vsak dan posebej ocenil opremo kot je izhajala iz seznama osnovnih sredstev.
Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila v konkretnem primeru cenilcu s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena oprava več nalog, ki vsaka zase predstavlja samostojno celoto (trije različni sklopi premoženja, ocenjevani na dva presečna datuma), kar pomeni, da je cenilec dejansko izdelal šest cenitev. Čeprav je sodišče prve stopnje cenilcu izdelavo izvedeniških mnenj odredilo zgolj z enim sklepom in je cenilec za opravljeno delo predložil fizično en dokument, mu ob opisanem pripada nagrada za šest cenitev, in ne zgolj za eno, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
Cenilec je nagrade priglasil v skladu s Pravilnikom in sodišče zato nima niti tehtnih razlogov niti podlage za to, da bi mu namesto priglašenih nagrad za šest zahtevnih cenitev odmerilo nagrado za (eno) zelo zahtevno cenitev. Predvsem je cenilec sam svoje delo ocenil kot zahtevno in ne zelo zahtevno. Tudi sicer na stopnjo zahtevnosti cenitve ne more vplivati število cenitev, ampak je ta odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve, časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih morebitnih dejavnikov
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 421.
vdovska pokojnina
Vdova, ki do zavarovančeve smrti ni dopolnila 53 let starosti, dopolnila pa je 48 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 53 let starosti. Po sedmem odstavku 110. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanca, če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 48 let; če do zavarovančeve smrti ni dopolnila starost 48 let, dopolnila pa starost 45 let pridobi to pravico, ko dopolni 48 let starosti. Glede na prehodno določbo 421. člena ZPIZ-1 pridobi v letu 2005 vdova, ki ob smrti moža ni imela lastnosti zavarovanca in ni dopolnila starosti 48 let, dopolnila pa je 43 let starosti, pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 48 let.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019334
ZZK-1 člen 22, 22/1-2, 27, 27/2, 27/3, 70, 73, 73/2, 98, 99, 99/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba pravnih dejstev - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - pravno-poslovno razpolaganje z nepremičnino
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po svoji vsebini presega učinke (gole) zaznambe pravnega dejstva in upoštevaje le-te v resnici predstavlja obliko (način) pravno-poslovnega razpolaganja z nepremičnino.
Ker gre po mnenju tega sodišča pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po vsebini (učinkih) dejansko za obliko upravičenja v zvezi z nepremičnino (ki je vpisano v zemljiško knjigo), bi bilo potrebno tudi glede tega izrečeno prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovati v zemljiško knjigo.
V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ je za zavarovanje nedenarne terjatve moč izdati vsako začasno odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja, pri čemer uresničevanje le-tega oziroma ugoditev predlogu (na prepoved razpolaganja/prenosa določenega upravičenja), ki bi bil sicer utemeljen, ne sme biti (pa čeprav gre kot v konkretnem primeru za v zemljiški knjigi vpisana upravičenja) odvisna od načina oziroma od pravno-tehnične izvedljivosti vpisa v zemljiški knjigi. Pri uresničevanju namena zavarovanja ima svoj pomen že sama s strani sodišča izrečena prepoved (določenega razpolaganja/prenosa).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sodna razveza - denarno povračilo
Pri odmeri denarnega povračila je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da si tožeča stranka ni želela reintegracije, ker se je bala, da ji bo toženka ponovno poskušala odpovedati pogodbe o zaposlitvi, da ji ne zaupa in da je razočarana, ker je ves čas delala dobro, kar je razvidno iz stumulacije, ki jo je prejemala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica pri toženi stranki delala več kot eno leto, po prenehanju delovnega razmerja pa se je zaposlila drugje, vendar le za določen čas (za čas nadomeščanja porodniškega dopusta) in da njena zaposlitev ni gotova. Utemeljeno je upoštevalo, da prejema nižje dohodke, le minimalno plačo in tudi same okoliščine podaje odpovedi. Do odpovedi je prišlo prav iz razloga, ker je bila tožeča stranka dlje časa na bolniškem dopustu, da ji je bilo posledično nezakonito določeno poskusno delo z zelo kratkim preizkusnim obdobjem, med bolniškim staležem tožeče stranke pa je tožena stranka našla drugo delavko. Sodišče prve stopnje je prisodilo denarno nadomestilo v višini štirih plač, ki jih je tožnica prejela pri toženi stranki, pri tem pa upoštevalo, da je izhodišče za določitev plače zelo nizko (800,00 EUR bruto), da se je tožnica angažirala in poiskala novo zaposlitev takoj, vendar gre le za zaposlitev za določen čas za čas nadomeščanja na porodniškem dopustu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nadurno delo - evidenca - prisotnost na delu
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je treba tožnikove navedbe o domnevnih dejanjih trpinčenja presojati brez izredne odpovedi, ki jo tožnik opredeljuje kot vrhunec trpinčenja, ki ga je nad njim izvajala tožena stranka. V zvezi s tem tožnik ni dokazal, da je bil deležen ponavljajočega se ali sistematičnega, graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja, kot je trpinčenje opredeljeno v določbi četrtega odstavka 7. člena ZDR-1.
OZ člen 9.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4.
vojak - denarna nagrada
Revizijsko sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče , da pripadnik Slovenske vojske vrne celotni znesek prejete posebne denarne nagrade, če pogodbo o zaposlitvi prekine ali enostransko odpove pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena, kar ne pomeni prekomernega posega v njegove pravice in s tem tudi ne kršitve splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Pri tem je treba upoštevati naravo posebne denarne nagrade, ki je ni možno enačiti s stroški obveznega vojaškega usposabljanja, ki jih je v primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi prav tako potrebno vrniti. Posebno denarno nagrado prejme pripadnik Slovenske vojske zgolj zato, ker je za določen čas petih oziroma desetih let sklenil pogodbo o zaposlitvi, zato je razumljiva zahteva, da vrne celoten prejeten znesek, če predčasno odpade razlog, zaradi katerega je bila posebna nagrada sploh izplačana.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s ponudbo aneksa po vsebini izpolnila tožničin tožbeni zahtevek (čeprav na drugačen način kot s samo razveljavitvijo oziroma odpravo izpodbijanih sklepov), je pravilen sklep, da je bila tožba potrebna, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnici povrniti njene potrebne stroške postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - datum sodne razveze - ponovno sojenje - razveljavitvena odločba - denarno nadomestilo
Tožnica zmotno povezuje pogoje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (ker zakon kot pogoj določa tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka) z razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča iz 118. člena ZDR-1, pri čemer gre za dva različna instituta delovnega prava, ki sta različna in nista neposredno medsebojno povezana. Odnosi med strankama so tako močno načeti, da bi bilo onemogočeno medsebojno zaupanje, pri čemer niti ni bistveno, katera od strank je za poslabšanje odnosov odgovorna, kot to navaja že sodišče prve stopnje. Vrsta sodnih postopkov s strani obeh strank narekuje, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja. Tožnica je vložila predlog za izvršbo zaradi vzpostavitve delovnega razmerja, tožena stranka pa zoper tožnico predlaga izvršbo zaradi vrnitve prejetih denarnih sredstev.
Sodišče prve stopnje je dne 23. 1. 2017 odločilo o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločilo, da tožnici delovno razmerje še traja in jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče je takšno odločitev potrdilo, Vrhovno sodišče RS pa delno razveljavilo sodbo. Tako je sodišče prve stopnje prvič odločalo glede sodne razveze in je pravilno odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi z dnem 21. 6. 2018, to je z dnem zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.