ZIZ člen 34, 34/3, 194, 194/1, 194/2. URS člen 23, 23/1, 125. ZIZ-J člen 52, 52/1, 52/2.
predlog za nadaljevanje izvršbe na isto nepremičnino - naknadna objektivna kumulacija - nedovoljen predlog - ustavitev izvršbe na nepremičnino - neuspešna izvršba - neuspešna prodaja - spremenjene okoliščine - ustaljena sodna praksa - novela ZIZ-J - časovne omejitve - stečajni postopek - nov predlog za izvršbo - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Pravilo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ jasno določa, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katere je bila izvršba že dovoljena in ustavljena, celo neuspešno končana.
Za kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 252. člena KZ je predpisana kazen zapora do osmih let in denarna kazen. Navedeni kazni sta torej predpisani kumulativno. Res se sicer denarna kazen lahko izreče kot glavna in kot stranska kazen, vendar se denarna kazen, ko je izrečena poleg zaporne, lahko izreče le kot stranska kazen (kot glavna kazen pa se v takem primeru izreče zaporna kazen); in to tudi takrat, kadar sta zaporna in denarna kazen v kazenskem zakoniku predpisani kumulativno.
začasna odredba - skupno premoženje - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža
Sodišče upniku, skupnemu lastniku, sicer brez predloga ne more nuditi več varstva, kot ga sam želi, ne sme pa mu zavrniti manj varstva, kot bi ga bil upravičen zahtevati. Tudi na polovici stvari obstaja namreč skupnost lastnikov. Še drugače povedano: vsak (idealni) delček premoženja, ki je skupno, je skupen. Skupni lastnik pa ima zato še vedno dispozicijo, da predlaga zavarovanje le dela sicer skupne celote.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - posledice prometne nezgode - posebno huda telesna poškodba - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti - dodatek za tujo nego in pomoč - objektivna in subjektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - mnenje izvedenca - sodna praksa - hospitalizacija - urna postavka - zapadlost odškodninske terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti je pravilno določena v znesku 7.500 EUR, kajti po nezgodi tožnik šepa in ima številne večje brazgotine po obeh spodnjih udih in v področju medenice.
Glede obsega tuje pomoči je bil zahtevek utemeljeno zavrnjen za obdobja, ko je bil tožnik hospitaliziran, saj mu je bila v tem obdobju zagotovljena tuja pomoč in nega v okviru institucij, zaradi česar pomoč družinskih članov ni bila objektivno potrebna.
Odškodninska terjatev iz naslova nepremoženjske škode zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda - kar je praviloma s koncem zdravljenja.
ZFPPIPP člen 58, 58-2, 399, 399/4, 399/4-3. OZ člen 569, 569/1, 570, 570/1, 1012.
stečajni postopek nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija upnika - procesna legitimacija upnika - opravljanje procesnih dejanj - neplačana terjatev - prenehanje procesne legitimacije upnika - ovira za odpust obveznosti - prevzem nesorazmernih obveznosti - brezposelnost - blokada transakcijskega računa - posojilna pogodba - poroštvena pogodba
Kot izhaja iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, preneha upnikova pravočasno prijavljena terjatev v stečajnem postopku, pod pogojem, da je bila v celoti plačana. Ob ugotovitvi, da upnikova terjatev do dolžnika še obstaja, je upnik procesno legitimiran za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Glede na navedeno je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje, da je upnik procesno legitimiran za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Sklep, da je dolžnica s sklenitvijo dveh pogodb s telefonskima operaterjema prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, utemeljujejo predvsem ugotovitve, da je bila v času sklepanja pogodb nezaposlena in ni prejemala rednih dohodkov ter tudi ni razpolagala s premoženjem večje vrednosti, da je imela bančni račun blokiran ter da je imela v tistem obdobju tudi neporavnane obveznosti do drugih upnikov. Nenazadnje pa tak sklep utemeljuje tudi dejstvo, da gre za telefona višjega cenovnega razreda po pogodbah, sklenjenih v razmaku nekaj dni, dolžnica pa ni po teh pogodbah poravnala niti ene mesečne obveznosti.
regulacijska začasna odredba - vrnitev stvari - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - kumulativnost pogojev
Regulacijska (ureditvena) začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
Ker so regulacijske začasne odredbe omejene le na izjemne in nujne primere, že po naravi stvari za izdajo takšne začasne odredbe ne pridejo v poštev pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 270. člena ZIZ.
ZPSPP v 12. členu določa, da se najemna pogodba za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za kasnejše spremembe ali dopolnitve pogodbe. Zatrjevani ustni dogovor se nanaša na bistveno sestavino najemne pogodbe (trenutek začetka obveznosti plačevanja najemnine), zato ga ni mogoče uvrstiti pod tretji odstavek 51. člena oziroma pod drugi odstavek 56. člena OZ (ustni dogovor o stranskih točkah). Hkrati pa zanj ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 51. člena oziroma tretjega odstavka 56. člena OZ. Z njim se sicer zmanjšujejo obveznosti tožene stranke kot najemnika, vendar se hkrati povečujejo obveznosti tožeče stranke kot najemodajalca, ki za oddajo prostora v najem dobi odmeno za krajše obdobje.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper stroškovno odločitev
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo preuranjeno. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019168
OZ člen 132, 178, 179. ZPP člen 286, 286/1, 300, 300/1.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - relativno javna oseba - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavnih pravic - resničnost dejstev - neresnična dejstva - kontekst objave - umik objave - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - višina odškodnine
Ni mogoče smiselno ločiti očitka storitve kaznivega dejanja, kar ni bilo niti resnično niti podprto z utemeljenimi razlogi, in ovadbe zaradi tega dejanja, čeprav je tu bila podlaga za to, da je toženec verjel v dejstvo podane ovadbe zoper tožnika. Pravilna in zakonita je zato odločitev sodišča, ko je naložilo umik spornega besedila, ki se nanaša na zlorabe podpisov, v celoti, in prepoved bodočih tovrstnih objav.
Izpodbijana odločitev toženki ne onemogoča uporabe njenega garažnega boksa. Od toženke se ne zahteva opustitev (so)posesti garažnega boksa ali spreminjanja načina njegove uporabe. Sklep ji ne preprečuje, da svoj garažni prostor uporablja tudi v bodoče za parkiranje. Tožeča stranka do vrat svojega poslovnega prostora dostopa mimo avtomobila. Dostop ji ovirajo oz. preprečujejo kovinska vrata, ki jih je toženka namestila na vhod garažnega boksa.
Z izpodbijano odločitvijo je toženi stranki omogočeno, da obveznost izpolni – zagotovi prost prehod čez garažni boks – na kakršen koli način.
Stroški pregleda stroškovnika v sodnem spisu pritožniku niso priznani, ker nagrada za sestavo pritožbe vključuje tudi te stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00019967
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2.
prekinitev postopka - posodobljen seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Ratio legis za smiselno uporabo prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da ima dolžnik primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev. To pa narekuje prekinitev vseh postopkov izvršbe.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 101, 101/1, 267. OZ člen 101, 101/1, 117, 117/3. ZPP člen 313.
dvostranska pogodba - pravilo sočasne izpolnitve - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - rok za izpolnitev obveznosti - delna neizpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti - uveljavljanje izločitvene pravice
Določba prvega odstavka 101. člena OZ določa, da v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla. Drugi odstavek istega člena določa, da če pa na sodišču ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.
Iz sodne prakse izhaja, da gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru toženca ugodi (na način, da v izreku sodbe izreče pogoj, da je toženec dolžan izpolniti le, če obenem tudi tožnik izpolni svojo obveznost), deloma zavrne tožbeni zahtevek tožnika. Prisodi tožniku torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahteval.
Teorija v primeru delne neizpolnitve poudarja, da je treba izhajati iz okoliščin primera. Če je popolna izpolnitev bistven element med strankama, je treba delno delno neizpolnitev obravnavati enako kot neizpolnitev, sploh če obveznost nasprotne stranke ni deljiva. Ta ima v tem primeru pravico uveljavljati ugovor v celoti in zadržati svojo izpolnitev toliko časa, dokler stranka, ki zamuja, ni pripravljena izpolniti manjkajočega dela pomanjkljive izpolnitve.
Tožničina izpolnitev je deljiva (plačilo kupnine po delih), toženkina pa ne (izstavitev zk. listine), zato je toženkin ugovor neizpolnjene pogodbe utemeljen.
Dokazna ocena mora biti vestna, skrbna in analitično-sintetična, kar pomeni, da je treba ugotoviti relevantne okoliščine in nato oceniti posamične dokaze, jih med seboj preplesti in podati končno oceno o vseh razlogih, ki utemeljujejo sprejeti pravni zaključek. Zgolj takšno dokazno oceno je tudi mogoče učinkovito preizkusiti z vidika uporabe pravnih sredstev.
Zavarovalni posrednik je dolžan pojme zavarovalcu ne le izročiti, temveč tudi razumljivo pojasniti z uporabo jasnega izrazoslovja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zelo lahka telesna poškodba - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - poškodba noge
Odškodnina za strah je enotna oblike nepremoženjske škode, čeprav se strah ob samem dogodku dejansko lahko loči od kasnejšega strahu, ki je povezan z izidom zdravljenja. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni bilo razlogov za ta tim. sekundarni strah in da ga tožnik tudi ni trpel. Šlo je le za udarec, zlom je bil s RTG slikanjem izključen, zdravljenje udarnine pa je potekalo običajno brez kakršnihkoli zapletov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018890
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-1, 158, 160, 160/1, 160/4, 168, 168/2. URS člen 1, 39, 39/1. ZKP člen 19.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - posebne določbe o pregonu - obtožno načelo - zasebni tožilec - upravičeni tožilec - uradna oseba - funkcionar - svoboda izražanja - razžalitev - namen zaničevanja
V 19. členu ZKP je urejeno obtožbeno načelo ali načelo akuzatornosti. Funkcijo pregona lahko opravlja le upravičeni tožilec. Od uveljavitve Novele KZ-1C je v obravnavanem primeru upravičeni tožilec le zasebni tožilec, ne pa več državni tožilec. Iz razlage sprememb, ki jih je prinesla Novela KZ-1C in so objavljene v Poročevalcu Državnega zbora dne 21. 5. 2015, izhaja, da je bila sprememba drugega odstavka 168. člena KZ-1 predlagana zato, da bodo politični funkcionarji izvršilne veje oblasti in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, pregon lahko izvrševali le še preko zasebne kazenske tožbe in ne več na podlagi njihovega predloga. Sprememba se nanaša na uradne osebe - funkcionarje iz 1. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (poslance Državnega zbora, člane Državnega sveta in občinske svetnike), na funkcionarje Vlade Republike Slovenije (predsednika vlade, ministre, državne sekretarje) in na funkcionarje samoupravnih lokalnih skupnosti, to je na župane in podžupane. Na ta način pa se sorazmerno okrepi varstvo svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave), tako da bodo kazensko pravni (represivni) posegi države (način pregona) nekoliko bolj omejeni znotraj sistema ustavne demokracije Slovenije (1. člen Ustave), kar je tudi v skladu z načelom "ultima ratio".
V času izdaje izpodbijane sodbe državni tožilec ni bil upravičeni tožilec, zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo (393. člen ZKP), obtožnico državnega tožilca pa iz razloga po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavrglo.
ZD nima določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke. Nepristnost (neavtentičnost, ponarejenost) oporoke pomeni ne nastanek oporoke. Če pravni posel ne nastane, ni predmeta izpodbijanja. Mogoče je vložiti tožbo za ugotovitev nepristnosti take oporoke, ustrezna oblika varstva je tudi ničnostni zahtevek.
napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - prikrajšanje nujnega deleža
Med dediči je očitno spor o dejstvih, od katerih je odvisna ugotovitev razpoložljivega dela zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti bo mogoče presoditi, ali in v kakšnem obsegu je bil prikrajšan nujni delež. Za odločanje v sporu glede odplačnosti oziroma neodplačnosti spornih zapustnikovih razpolaganj pa je pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče.
Kadar dedič, ki uveljavlja nujni delež, zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v zapuščino, sodišče praviloma napoti na pravdo njega, kar pomeni, da pripade položaj tožnika v pravdi nujnemu dediču, ki zatrjuje, da je bil njegov nujni delež prikrajšan.
ZPP člen 324, 324/3, 319, 319/3.. ZIZ člen 3, 55, 55/1.
pobot v izvršilnem postopku - procesni pobot
V izvršilnem postopku se opravi samo izvršba za poplačilo denarne terjatve v skladu s 3. členom ZIZ in ta preprečuje procesni pobot v izvršilnem postopku. Mogoč je materialnopravni pobot. V pobot uveljavljana terjatev v izvršbi mora biti nesporna ali ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi1.
OZ člen 72, 72/1, 271, 271/2, 271/3, 271/4. ZIZ člen 38, 38/5, 75, 75/1, 75/2.
ugovor po izteku roka - ugovor dolžnika po izteku roka - izpolnitev dolžnika ali tretjega - pooblaščenec - prekoračitev pooblastila - nadaljevanje izvršbe - nadaljevanje odložene izvršbe pred pretekom časa - izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo dolžnikovemu ugovoru po izteku roka zaradi celotnega poplačila upnikove terjatve. Upnika sta neutemeljeno nasprotovala dolžnikovemu ugovoru, v katerem je ta trdil, da je dne 28. 6. 2018 plačal upnikovo terjatev s plačilom zneska 220.270,27 EUR. Iz potrdila o plačilu, ki je bil priložen ugovoru dolžnika z dne 2. 7. 2018, je namreč razvidna opravilna številka te zadeve, že samo dejstvo, da je dolžnik vložil ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljal, pa je treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe (tretji odstavek 271. člena OZ). Zakon za takšno soglasje dolžnika namreč ne zahteva nobene posebne oblike. Glede na navedeno ni pravno pomembno, ali je pooblaščenka dolžnika imela pooblastilo dolžnika za poplačilo dolga, nenazadnje pa lahko zastopani odobri dejanje, ki predstavlja prekoračitev pooblastila, kar je dolžnik prav tako storil najkasneje z vložitvijo ugovora (prvi odstavek 72. člena OZ). Da denar na fiduciarnem računu pooblaščenke ni bil dolžnikov, temveč naj bi pripadal A. A., upnik v pritožbi uveljavlja prvič, pri čemer ne navaja, da tega dejstva ni mogel navesti prej, nasprotno, navaja celo, da je imel ta podatek, zato navedeno dejstvo predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto ter je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Upnik se je s prejemom ugovora dolžnika v izjavo seznanil s tem, da dolžnik plačilo s strani njegove pooblaščenke oziroma tretje osebe šteje kot plačilo izterjevane terjatve, s katerim se je dolžnik strinjal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021798
ZST-1 člen 16, 21, 21/1. ZUstS člen 43, 44. URS člen 155, 161, 161/1. ZPP člen 206, 206/4.
razveljavitev dela zakona - učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - vrnitev sodne takse - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Ker razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, odločba ustavnega sodišča ne more učinkovati na pravnomočno odločbo o plačilu sodne takse v pravnomočno končanem pravdnem postopku. Pri tem sklep o odmeri sodne takse ni procesni sklep, ampak je meritorni sklep, s katerim je bil postopek odmere sodne takse pravnomočno končan, saj tožniki plačilnemu nalogu niso ugovarjali in so takso plačali, prav tako pa tudi niso dali pobude za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
Četrti odstavek 206. člena ZPP omogoča sodišču prekinitev postopka, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče lahko predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja, ki se izda v obliki sklepa. Gre za ukrep sodišča zaradi pospešitve postopka in krepitve pravne varnosti v določenih situacijah, ne pa za pravno sredstvo stranke.