OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020057
OZ člen 478, 488, 490, 494. SPZ člen 8, 105, 107, 108, 266. ZZK-1 člen 3, 12.
pravna napaka - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - jamčevanje za pravne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - ustrezna skrbnost - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - enostranski pravni posel - dejanska etažna lastnina - sporazum - predmet prodajne pogodbe - povezanost objekta in zemljišča - zahtevek za znižanje kupnine - znižanje kupnine
Nelegalna gradnja (to je gradnja brez gradbenega dovoljenja) predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena v 494. členu OZ.
Predmet kupne pogodbe, čeprav toženec ni bil etažni lastnik, je konkretno določeno stanovanje s teraso. To jasno izhaja tako iz vsebine pogodbe kot drugih izvedenih dokazov, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje in kažejo, kakšna je bila volja pogodbenih strank. Dejstvo je sicer, da tožnik na podlagi sklenjene in v zemljiški knjigi izvedene kupne pogodbe ni mogel pridobiti (izključne) lastninske pravice na posameznem delu, ki mu ga je toženec prodal, ampak (le) solastninsko pravico na celotni nepremičnini, vendar pa zoper prodajalca pravne napake na tej podlagi ni uveljavljal.
Kupnina se zaradi ugotovljene napake zniža na podlagi 490. člena OZ v zvezi s 478. členom OZ tako, da se: 1. ugotovi vrednost, ki bi jo imel predmet kupne pogodbe ob nakupu na trgu, če bi bil brez napake, 2. ugotovi vrednost, ki bi jo imel z ugotovljeno napako, 3. razliko med njima izrazi v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju zniža kupnino iz pogodbe. Takšna metoda je v sodni praksi uveljavljena, uporabilo pa jo je tudi sodišče prve stopnje v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00021124
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZGD-1 člen 414, 415, 418, 418/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - ugovor zoper sklep o zavarovanju - pogoji za začasno odredbo - trditveno breme - dokazovanje nevarnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - družba v postopku likvidacije - varstvo upnikov - nedopustna pritožbena novota - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka pred drugostopenjskim sodiščem
Ker je bistvo oziroma namen začasne odredbe kot sredstva zavarovanja terjatve preprečiti obrezuspešenje bodoče izvršbe, mora upnik, ki takšno odredbo predlaga, navesti dejstva, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči realizaciji njegove terjatve.
Okoliščina, da je toženka v postopku likvidacije, ne izkazuje nevarnosti onemogočitve oziroma otežitve uveljavitve terjatve.
Ob zmotnih zaključkih, da za toženo stranko ni bil sporen obstoj terjatve in posledično seveda obstoj hipoteke, je sodišče prve stopnje toženo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko ni izvedlo po toženi stranki predlaganih dokazov za ugotavljanje teh odločilnih dejstev in je takšna kršitev bila storjena tudi s tem, ko se do določenih dokaznih predlogov sploh ni opredelilo. Prav ima pritožba, da je zaradi neizvedbe dokazov, za katere tožena stranka zatrjuje, da bodo potrdili, da je kreditna obveznost prenehala, posledično pa hipoteka na toženčevi nepremičnini, sodišče prve stopnje (zaenkrat) zmotno in nepopolno ugotovilo tudi dejansko stanje.
zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pobotni ugovor - obstoj terjatve - procesno pobotanje - obstoj dogovora - terjatev iz delovnega razmerja - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje, da zavrne toženčev dokazni predlog, predstavlja po vsebini v razmerju do predlaganih prič vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna. Ni prav, da sodišče po eni strani zavrne toženca, češ da svoje terjatve (trditve) ni dokazal, čeprav mu je pred tem samo najprej preprečilo izvedbo ključnih dokazov, s katerimi bi to sploh lahko storil.
Četudi gre po vsebini za nagrado, ki je (lahko) povezana z delovnim razmerjem, to ne pomeni, da je toženec ne (z)more pobotati v okviru te pravde, o čemer sta se zaradi narave procesnega pobotanja že izrekla tako teorija kot tudi sodna praksa.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper stroškovno odločitev
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo preuranjeno. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019168
OZ člen 132, 178, 179. ZPP člen 286, 286/1, 300, 300/1.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - relativno javna oseba - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavnih pravic - resničnost dejstev - neresnična dejstva - kontekst objave - umik objave - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - višina odškodnine
Ni mogoče smiselno ločiti očitka storitve kaznivega dejanja, kar ni bilo niti resnično niti podprto z utemeljenimi razlogi, in ovadbe zaradi tega dejanja, čeprav je tu bila podlaga za to, da je toženec verjel v dejstvo podane ovadbe zoper tožnika. Pravilna in zakonita je zato odločitev sodišča, ko je naložilo umik spornega besedila, ki se nanaša na zlorabe podpisov, v celoti, in prepoved bodočih tovrstnih objav.
stroški - potrebnost stroškov - odgovor na ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti trditev v ugovoru - potrebnost stroškov odgovora na ugovor
V predmetni zadevi ni sporno, da je bil dolžnikov ugovor obrazložen, zato je bila vročitev ugovora upniku v odgovor na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ obligatorna, sodišče pa je upnika v skladu s prvim in tretjim odstavkom 58. člena ZIZ opozorilo, da bo v primeru, če na ugovor ne bo odgovoril, štelo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (dopis z dne 10. 4. 2014). Upnikov odgovor na ugovor je bil potreben za izvršbo, saj je dolžnik v ugovoru obrazloženo nasprotoval upnikovemu obračunu plač za čas od maja do decembra 2012, prav tako obračunu regresov za letni dopust ter uveljavljal, da je po njegovem obračunu terjatev iz naslova plač in regresov v celoti poplačana ter da dolguje le še del pravdnih stroškov v višini 951,76 EUR. Upnik je na te navedbe moral odgovoriti, sicer bi se štele za resnične in torej ni šlo le za materialnopravna naziranja, kot to dolžnik navaja v pritožbi.
Čeprav je upnik v odgovoru na ugovor priznal plačilo, ki ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru po izteku roka z dne 17. 10. 2016 in za dne 17. 3. 2016 plačanih 3.277,13 EUR umaknil predlog za izvršbo, za kar je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo, je treba upoštevati, da je dolžnik v tej vlogi navajal tudi, da je upnikova terjatev v celoti prenehala in predlagal sodišču ustavitev izvršilnega postopka v celoti. Ugovor po izteku roka z dne 17. 10. 2016 je bil upniku vročen skupaj z dopisom z dne 18. 4. 2017, da se bo štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v osmih dneh od njegovega prejema ne bo vložil odgovora (prvi odstavek 58. člena ZIZ). V odgovoru na ugovor je upnik obrazloženo nasprotoval dolžnikovim ugovornim navedbam in vztrajal, da terjatev še vedno ni v celoti poplačana. Ker so posledice upnikove neaktivnosti po tem, ko mu je vročen ugovor po izteku roka, takšne, da so praktično terjale od upnika, da nanj odgovori, so stroški, ki so v tem primeru nastali z odgovorom na ugovor, potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ so namreč vsi tisti stroški, ki so v realni zvezi s ciljem izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnika za terjatev iz izvršilnega naslova.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neutemeljen ugovor - sodelovalna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - prepoved razpolaganja s premoženjem - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - stroški postopka - načelo enakosti pred zakonom - stroški dolžnika - stroški upnika
Sodišče prve stopnje ni odstopilo od veljavne sodne prakse in je na razumljiv način pojasnilo, zakaj upnik s svojimi argumenti ne more biti uspešen. Pri tem se je z vsemi njegovimi argumenti seznanilo, jih obravnavalo ter se do njih opredelilo. Sodišče prve stopnje se je do vsakega od očitkov opredelilo in navedlo, katere šteje kot neutemeljene, katere kot neizkazane, katere kot neodločilne in katere kot tiste, o katerih je sodišče prve stopnje že odločalo, ko je obravnavalo prvi upnikov ugovor proti odpustu obveznosti in ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih človekovih pravic niti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da zakonodajalec ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Bistveno enake primere mora torej obravnavati enako. Upnik in dolžnica nista v enakem položaju, saj je dolžnica v postopku osebnega stečaja in mesečno prejema le znesek denarnih sredstev, določen v 102. členu ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom ZFPPIPP. In ker stroški, nastali v zvezi z ugovorom proti odpustu obveznosti niso stroški postopka osebnega stečaja, ki jih ZFPPIPP ureja v 354. in 355. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka za dolžnico ter uporaba določbe 129. člena ZFPPIPP za stroške upnika, v danem primeru ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom.
Zakon o dedovanju člen 7, 26, 28, 29, 30, 31, 34, 34/1, 34/2, 44, 46.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - razdedinjenje dediča - dedovanje na podlagi vstopne pravice - nujno dedovanje - prikrajšanje nujnega dednega deleža - izračun nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - upoštevanje daril - vrednost darila - vračunanje darila
Tudi v primeru oporočnega dedovanja, kot v obravnavani zapuščinski zadevi, so darila, dana določenim oporočnim dedičem za časa življenja zapustnika, pomembna za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, ki po določbi 28. člena ZD predstavlja podlago za obračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00019967
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2.
prekinitev postopka - posodobljen seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Ratio legis za smiselno uporabo prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da ima dolžnik primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev. To pa narekuje prekinitev vseh postopkov izvršbe.
pogodba o preužitku - spremenjene razmere - razveza pogodbe o preužitku - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - smrt preživljalca (prevzemnika) - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Tožnica ob sklepanju pogodbe brez dvoma ni mogla računati s smrtjo toženčevega pravnega prednika. Ta sama za sebe resda ne predstavlja spremenjene okoliščine, bila pa je prva v nizu okoliščin, ki so nazadnje privedle do tega, da tožnica svojega pogodbenega namena, vsaj v delu, ki se nanaša na dogovorjeno oskrbo, ni mogla uresničiti. Res je tudi, da toženec po pogodbi ni bil zavezan k osebni izpolnitvi, vendar toženec tudi ni ničesar ukrenil, da bi tožnici omogočil potrebno nego in oskrbo po drugih osebah.
V dokaznem postopku se je izkazalo, da je bila tožnica tista, ki je odklanjala toženca, ker ji je bila ljubša oskrba in pomoč, ki so ji ju nudili drugi sorodniki. To pa ne pomeni, da tožnica zaradi tega ni upravičena do razveze pogodbe. Pravilo, da pogodbenik, ki drugemu onemogoča ali neutemeljeno odklanja izpolnjevanje obveznosti, ne more zahtevati razveze pogodbe, namreč velja za primere, ko se zahteva razveza zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Tožnica v tej pravdi pa prvenstveno zahteva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Za razliko od splošnega pravila iz 112. člena OZ, po katerem lahko razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin doseže le prizadeta stranka, torej tista, ki ji je izpolnitev pogodbene obveznosti otežena, je po posebnem pravilu iz 562. člena OZ do zahtevka za razvezo pogodbe upravičena vsaka pogodbena stranka. Ni pomembno, kdo je kriv, da v obravnavanem primeru ni bil dosežen namen pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021798
ZST-1 člen 16, 21, 21/1. ZUstS člen 43, 44. URS člen 155, 161, 161/1. ZPP člen 206, 206/4.
razveljavitev dela zakona - učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - vrnitev sodne takse - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Ker razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, odločba ustavnega sodišča ne more učinkovati na pravnomočno odločbo o plačilu sodne takse v pravnomočno končanem pravdnem postopku. Pri tem sklep o odmeri sodne takse ni procesni sklep, ampak je meritorni sklep, s katerim je bil postopek odmere sodne takse pravnomočno končan, saj tožniki plačilnemu nalogu niso ugovarjali in so takso plačali, prav tako pa tudi niso dali pobude za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
Četrti odstavek 206. člena ZPP omogoča sodišču prekinitev postopka, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče lahko predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja, ki se izda v obliki sklepa. Gre za ukrep sodišča zaradi pospešitve postopka in krepitve pravne varnosti v določenih situacijah, ne pa za pravno sredstvo stranke.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata
Res je sicer, da je bil toženec neskrben, ko v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje, ni dopolnil že prvotno vloženega predloga, vendar pa je, ob upoštevanju 108. člena ZPP, sankcija za takšno opustitev lahko le zavrženje prvega (nepopolnega) predloga, ne pa tudi zavrženje novega (tokrat popolnega) predloga, ki je bil vložen v roku, ki je bil za plačilo takse določen v plačilnem nalogu.
neposlovna odškodninska obveznost - vmesna sodba - dokazni standard pretežne verjetnosti - obstoj škode - vprašanje obstoja škode - višina škode - nova škoda - bodoča škoda - gotova bodoča škoda - zastaranje odškodninske terjatve - dokaz z izvedencem - dokaz z novim izvedencem
Odločitev sodišča, da je tožniku po sojenju v prvi pravdi nastala nova škoda, je pravilna. Gre za škodo, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano v času sojenja ali sklepanja izvensodne poravnave o odškodnini. Zanjo je značilno, da je ob prvem sojenju ali sklepanju poravnave ni bilo mogoče pričakovati kot gotovo bodočo škodo. Slednja se na podlagi 182. člena OZ v zvezi s 179. členom istega zakona upošteva in zanjo prisodi oškodovancu odškodnina ob prvem sojenju, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti. Če pa tedaj še ni gotovo oziroma predvidljivo, ali bo nadaljnja škoda sploh nastala oziroma če bo, kakšen bo njen obseg, je mogoče v novem postopku zahtevati dodatno odškodnino.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - vzročna zveza - solidarna odgovornost - višina nastale škode
Glede na jasen opis poteka pretepa, kot ga vsebuje izrek pravnomočne kazenske sodbe, ne more biti nobenega dvoma, da sta tožnika poškodovala oba toženca in da sta mu pri tem povzročila tudi premoženjsko škodo. Toženca vzročne zveze med njunim ravnanjem in nastalo premoženjsko škodo nista uspela izpodbiti.
ZPSPP v 12. členu določa, da se najemna pogodba za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za kasnejše spremembe ali dopolnitve pogodbe. Zatrjevani ustni dogovor se nanaša na bistveno sestavino najemne pogodbe (trenutek začetka obveznosti plačevanja najemnine), zato ga ni mogoče uvrstiti pod tretji odstavek 51. člena oziroma pod drugi odstavek 56. člena OZ (ustni dogovor o stranskih točkah). Hkrati pa zanj ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 51. člena oziroma tretjega odstavka 56. člena OZ. Z njim se sicer zmanjšujejo obveznosti tožene stranke kot najemnika, vendar se hkrati povečujejo obveznosti tožeče stranke kot najemodajalca, ki za oddajo prostora v najem dobi odmeno za krajše obdobje.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 101, 101/1, 267. OZ člen 101, 101/1, 117, 117/3. ZPP člen 313.
dvostranska pogodba - pravilo sočasne izpolnitve - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - rok za izpolnitev obveznosti - delna neizpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti - uveljavljanje izločitvene pravice
Določba prvega odstavka 101. člena OZ določa, da v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla. Drugi odstavek istega člena določa, da če pa na sodišču ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.
Iz sodne prakse izhaja, da gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru toženca ugodi (na način, da v izreku sodbe izreče pogoj, da je toženec dolžan izpolniti le, če obenem tudi tožnik izpolni svojo obveznost), deloma zavrne tožbeni zahtevek tožnika. Prisodi tožniku torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahteval.
Teorija v primeru delne neizpolnitve poudarja, da je treba izhajati iz okoliščin primera. Če je popolna izpolnitev bistven element med strankama, je treba delno delno neizpolnitev obravnavati enako kot neizpolnitev, sploh če obveznost nasprotne stranke ni deljiva. Ta ima v tem primeru pravico uveljavljati ugovor v celoti in zadržati svojo izpolnitev toliko časa, dokler stranka, ki zamuja, ni pripravljena izpolniti manjkajočega dela pomanjkljive izpolnitve.
Tožničina izpolnitev je deljiva (plačilo kupnine po delih), toženkina pa ne (izstavitev zk. listine), zato je toženkin ugovor neizpolnjene pogodbe utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019307
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 454, 454/2, 458, 458/1, 495. ZPreZP-1 člen 14, 14/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljena dejstva - nedopustni pritožbeni razlogi - odločitev brez izvedbe naroka - stroški izterjave - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala izvedbe naroka za glavno obravnavo. Tako kot sodišče prve stopnje pa tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da v tej zadevi ne bi bilo mogoče odločiti zgolj na podlagi pisnih dokazov. Zato je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti narok za glavno obravnavo neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno kot stroške izvršilnega postopka priznalo nadomestilo stroškov izterjatve po 14. členu ZPreZP-1. Takšna odločitev ni v skladu z določilom tretjega odstavka 14. člena ZPreZP-1, po katerem se stroški izterjave iz prvega odstavka tega člena ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pravilna uporaba materialnega prava - izkoriščenost pravnih sredstev - pravno priznana oblika nepremoženjske škode
Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je odločilno, ali se je sodnik v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde sodniške službe na način, da gre za kvalificirano stopnjo napačnosti postopkovnega ravnanja ali sodniške odločitve.
Odškodninski spor in v njem vnovično odpiranje vprašanj, ki so že pravnomočno rešena, je mogoč samo, kadar oškodovanec nima ali tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je bil za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode in ko je šlo za najhuje oblike protipravnosti.
ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5. ZFPPIPP člen 326, 341, 341/7, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prenehanje predkupne pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja na javni dražbi - prodaja poslovnega deleža - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - skupna prodaja več poslovnih deležev - najvišja cena - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po oceni pritožbenega sodišča je zmotno pritožbeno stališče pritožnika, da mu je sodišče z odločitvijo o skupni (paketni) prodaji obeh poslovnih deležev na javni dražbi onemogočilo uveljaviti predkupno pravico le na enem poslovnem deležu. Z odločitvijo o prodaji dveh poslovnih deležev kot celote, predkupnemu upravičencu ni prenehala predkupna pravica na nobenem od poslovnih deležev, saj se s sklepom o prodaji ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca.
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu ni zagotovilo pravice do sodnega varstva, ker mu najprej ni priznalo pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji z argumentacijo o preuranjeni zahtevi za sodno varstvo, sedaj pa mu očita, da je s pritožbo zoper sklep o soglasju prepozen. Po zavrženju pritožbe predkupnega upravičenca zoper sklep o prodaji, je predkupni upravičenec neutemeljeno pričakoval, da bo lahko v primeru uspešne prodaje, v naslednji fazi postopka prodaje, s pritožbo zoper sklep o soglasju k prodajni pogodbi dosegel spremembo odločitve o prodaji. Moral bi predvideti, da bo moral v primeru, če se odloči za nakup obeh poslovnih deležev, kot tudi v primeru, če bo vztrajal pri nakupu le enega od dveh poslovnih deležev, to svojo pravico uveljaviti na pravilen način v postopku izvedbe prodaje na javni dražbi, ne pa s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem.