ZPIZ-2 člen 178, 178/1.. ZUP-UPB2 člen 207, 220.. ZDSS-1 člen 63, 81, 82.
starostna pokojnina - spor polne jurisdikcije - sodno varstvo - procesna predpostavka - predsodni postopek
Po ZDSS-1 in sodni praksi je obseg socialnega spora določen z odločitvijo iz predsodnega upravnega postopka. Kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (63. člen ZDSS-1). Pravilno je torej stališče toženca, da je predmet obravnavanja in odločanja v sodno socialnem sporu določen že z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom, izven predmeta, o katerem je bilo odločeno, pa ni dopustno soditi. Čeprav socialni spor ni pravda, je tudi socialno sodišče vezano na postavljen tožbeni zahtevek.
Način odločanja sodišča v socialnem sporu je določen v 81. in 82. členu ZDSS-1. Po 81. členu ZDSS-1 sodišče s sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit in da je izpodbijani upravni akt pravilen ter zakonit. Če tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali pa v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Pod pogoji iz 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, ob odpravi izpodbijanega upravnega akta tožencu naloži izdajo novega upravnega akta, oziroma odpravi izpodbijani upravni akt in odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka. Primarno je torej uzakonjeno meritorno sojenje. Ker gre za spore polne jurisdikcije, se s sodno odločbo presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in odloči o materialno pravni pravici, o kateri je bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku, in zahtevani s tožbenim zahtevkom. Če o pravici zavarovanca s posamičnim dokončnim aktom ni bilo odločeno, procesne predpostavke za sodno varstvo sploh niso izpolnjene in se posledično tožba zavrže (75. člen ZDSS-1).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - res iudicata
Odločitev sodišča, da stranka ni upravičena do predlagane taksne oprostitve, obsega (vsebuje) tudi odločitev, da ni pogojev niti za odlog niti obročno plačilo sodne takse.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 51, 52, 181, 181/1, 181/2, 183.
plačilo razlike plače - premestitev na drugo delovno mesto - znižanje plače - železniški delavec
V izračun nadomestila se ne upošteva stimulacija, ki jo delavci na delovnem mestu premikač prejemajo od leta 2011 dalje, saj je tožnik navedeno delovno mesto opravljal do leta 1994 (vse dokler ni postal invalid in je bil premeščen na drugo delovno mesto), takrat pa delavci na tem delovnem mestu takšne stimulacije niso prejemali. Ker tožnik (ob tem, da prejema tudi določene prejemke s strani ZPIZ-a) v spornem obdobju ni prejemal nižjega dohodka, kot ga je prejemal pred nastankom invalidnosti in premestitvijo na drugo delovno mesto, ni upravičen do nadomestila v vtoževani višini.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00018572
URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 48, 48/1, 61, 65, 65/3, 71.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja - izvedensko mnenje - pravnomočnost odločitve
Materialnopravno pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje zadržane osebe v oddelku pod posebnim nadzorom do 15. 2. 2019. Pri tej presoji je sodišče pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, iz katerega izhaja, da je čas šestih tednov potreben, ker gre za prvo hospitalizacijo udeleženca, zaradi česar je potrebna natančna diagonstika ter uvedba in prilagoditev terapije. Obdobje šestih tednov je tudi v okviru zakonsko dopustnega časa, ki je za takšen ukrep predpisan (prvi odstavek 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr). Pojasniti je še, da čas zdravljenje ukrepa fiksno ni določen, temveč je omejen le s skrajnim rokom (71. člen ZDZdr). Če bo čas zdravljenja krajši, kot ga je predvidela izvedenka, bo udeleženec iz oddelka pod posebnim nadzorom lahko odpuščen že pred iztekom roka, ki ga je določilo sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018989
KZ-1 člen 49, 49/2, 228, 228/1. ZKP člen 16, 16/3, 329, 329/4, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-1, 383, 386, 391.
bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice do obrambe - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - poslovna goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - preslepitev - eventualni naklep
Opis kaznivega dejanja, ki izhaja iz izreka izpodbijane sodbe namreč v abstraktnem delu vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi uresničitev zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je mogoč sklep, da gre pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest, da se je kljub danim zavezam in obljubam, da bodo naročene storitve po izdanih računih plačane, zavedal, da obveznosti ne bodo mogle biti oziroma ne bodo izpolnjene.
Obdolženec je kljub tako slabemu finančnemu stanju, katerega se je dobro zavedal, tudi po 3.3.2016 vse do 16.6.2016 pri oškodovani družbi še naprej naročal storitve in z oškodovano družbo posloval na enak način kot do tedaj, kar pomeni, da se je zavezal, da bo oškodovani družbi naročene storitve tudi plačal, čeprav je vedel, da storitev zaradi slabe finančne situacije, ne bo mogel poravnati. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec oškodovano družbo preslepil, da je storitve zanj opravila, medtem ko ji obveznosti, kljub prikazovanju, da bodo izpolnjene, ni izpolnil. Pritrditi je prvostopnemu sodišču tudi glede ugotovljene oblike krivde obdolženca, in sicer da je dejanje storil z obliko eventualnega naklepa, saj je kljub zavedanju, da lahko zaradi njegovega preslepitvenega ravnanja za oškodovano družbo nastane škoda, v dejanje privolil.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - nujni dedič - pravica do nujnega dednega deleža - dediči drugega dednega reda
Ker je zapustnik napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, čemur nobeden od zakonitih dedičev ne nasprotuje oz. veljavnosti oporoke ne izpodbija. Oporočno razpolaganje (svoboda testiranja) je omejeno le z institutom nujnega dednega deleža. Pritožnik, ki je zapustnikov nečak, ni oseba iz kroga zakonitih dedičev, ki ima pravico zahtevati del zapuščine, zato pravice do nujnega dednega deleža nima.
URS člen 2, 22, 23, 33. ZIZ člen 3, 47, 64, 167, 170, 189, 189/6, 192, 193. ZZZDR člen 51, 51/2.
prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pričakovalna pravica kupca - položaj tretjega - prisilna hipoteka - pogodbena hipoteka - dobra vera pridobitelja hipoteke - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - pravica do izvršbe - splošno načelo sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - pravica do enakega sodnega varstva
Namen izvršilnega postopka je, skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, zagotoviti poplačilo upnika iz premoženja dolžnika. Cilj izvršilnega postopka pa ne more biti v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (ne iz premoženja dolžnika, ampak nekoga tretjega).
Kupec se mora v izvršilnem postopku zavedati, da ne gre za običajno prodajo v dogovoru pogodbenih strank, ampak prisilno prodajo, ki je nerazdružljivo povezana z namenom prisilnega poplačila upnikove terjatve in ustavnim varstvom dolžnika pred izgubo premoženja, ki ne bi bila v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave). Iz tega izhajajo posebnosti in tveganja pri tovrstni prodaji, s katerimi mora kupec računati, v zameno pa lahko pridobi nepremičnino bistveno pod ocenjeno tržno vrednostjo.
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini, to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
Prodaja celotne nepremičnine, ki spada v skupno premoženje zakoncev, zaradi poplačila dolga enega zakonca pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave drugega zakonca, čeprav nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana kot njuno skupno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018717
ZPP člen 154, 154/1, 360, 360/1. ZIZ člen 67.
neupravičena izvršba - nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - odškodnina - škoda - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku - preplačilo dolga
Predlog za nasprotno izvršbo je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da lahko v postopku nasprotne izvršbe od upnika zahteva le vračilo tistega, z izvršbo prejetega, zneska, do katerega upnik ni upravičen, plačilo odškodnine za povzročeno škodo, ki naj bi jo storil upnik, pa ni in ne more biti predmet predloga za nasprotno izvršbo.
Če dolžnik meni, da mu je upnik z neupravičeno izvršbo povzročil kakršnokoli škodo, lahko navedeno uveljavlja le v pravdnem postopku, ne pa v postopku nasprotne izvršbe, ki je namenjen le vrnitvi zneska, ki predstavlja preplačilo dolga. Vse navedbe, ki jih dolžnik podaja v zvezi s tem, kako je prišlo do dolga po sklepu o izvršbi, bi dolžnik lahko uveljavljal zgolj v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
podjemna pogodba - stvarne napake - škoda - prenehanje pravice - enoletni prekluzivni rok
Zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, ker tožeča stranka svojega zahtevka iz naslova plačila škode zaradi napak izvršenega posla ni uveljavljala v roku iz prvega odstavka 635. člena OZ, s čemer je to svojo pravico izgubila, kakor je to utemeljeno zatrjevala tudi tožena stranka.
Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo, da je vtoževani zahtevek tožeče stranke zastaral, kar pa po stališču pritožbenega sodišča in v izpodbijani sodbi navedene in upoštevane teorije in sodne prakse ne drži, saj gre v določbi prvega odstavka 635. člena OZ za enoletni materialni prekluzivni rok z iztekom katerega preneha materialnopravno upravičenje, torej pravica sama, in ne zgolj pravica do sodnega varstva kot pri zastaranju. Vendar to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.
ZPP člen 324, 324/3, 319, 319/3.. ZIZ člen 3, 55, 55/1.
pobot v izvršilnem postopku - procesni pobot
V izvršilnem postopku se opravi samo izvršba za poplačilo denarne terjatve v skladu s 3. členom ZIZ in ta preprečuje procesni pobot v izvršilnem postopku. Mogoč je materialnopravni pobot. V pobot uveljavljana terjatev v izvršbi mora biti nesporna ali ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi1.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper stroškovno odločitev
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo preuranjeno. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019168
OZ člen 132, 178, 179. ZPP člen 286, 286/1, 300, 300/1.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - relativno javna oseba - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavnih pravic - resničnost dejstev - neresnična dejstva - kontekst objave - umik objave - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - višina odškodnine
Ni mogoče smiselno ločiti očitka storitve kaznivega dejanja, kar ni bilo niti resnično niti podprto z utemeljenimi razlogi, in ovadbe zaradi tega dejanja, čeprav je tu bila podlaga za to, da je toženec verjel v dejstvo podane ovadbe zoper tožnika. Pravilna in zakonita je zato odločitev sodišča, ko je naložilo umik spornega besedila, ki se nanaša na zlorabe podpisov, v celoti, in prepoved bodočih tovrstnih objav.
stroški - potrebnost stroškov - odgovor na ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti trditev v ugovoru - potrebnost stroškov odgovora na ugovor
V predmetni zadevi ni sporno, da je bil dolžnikov ugovor obrazložen, zato je bila vročitev ugovora upniku v odgovor na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ obligatorna, sodišče pa je upnika v skladu s prvim in tretjim odstavkom 58. člena ZIZ opozorilo, da bo v primeru, če na ugovor ne bo odgovoril, štelo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (dopis z dne 10. 4. 2014). Upnikov odgovor na ugovor je bil potreben za izvršbo, saj je dolžnik v ugovoru obrazloženo nasprotoval upnikovemu obračunu plač za čas od maja do decembra 2012, prav tako obračunu regresov za letni dopust ter uveljavljal, da je po njegovem obračunu terjatev iz naslova plač in regresov v celoti poplačana ter da dolguje le še del pravdnih stroškov v višini 951,76 EUR. Upnik je na te navedbe moral odgovoriti, sicer bi se štele za resnične in torej ni šlo le za materialnopravna naziranja, kot to dolžnik navaja v pritožbi.
Čeprav je upnik v odgovoru na ugovor priznal plačilo, ki ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru po izteku roka z dne 17. 10. 2016 in za dne 17. 3. 2016 plačanih 3.277,13 EUR umaknil predlog za izvršbo, za kar je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo, je treba upoštevati, da je dolžnik v tej vlogi navajal tudi, da je upnikova terjatev v celoti prenehala in predlagal sodišču ustavitev izvršilnega postopka v celoti. Ugovor po izteku roka z dne 17. 10. 2016 je bil upniku vročen skupaj z dopisom z dne 18. 4. 2017, da se bo štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v osmih dneh od njegovega prejema ne bo vložil odgovora (prvi odstavek 58. člena ZIZ). V odgovoru na ugovor je upnik obrazloženo nasprotoval dolžnikovim ugovornim navedbam in vztrajal, da terjatev še vedno ni v celoti poplačana. Ker so posledice upnikove neaktivnosti po tem, ko mu je vročen ugovor po izteku roka, takšne, da so praktično terjale od upnika, da nanj odgovori, so stroški, ki so v tem primeru nastali z odgovorom na ugovor, potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ so namreč vsi tisti stroški, ki so v realni zvezi s ciljem izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnika za terjatev iz izvršilnega naslova.
začasna odredba - skupno premoženje - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža
Sodišče upniku, skupnemu lastniku, sicer brez predloga ne more nuditi več varstva, kot ga sam želi, ne sme pa mu zavrniti manj varstva, kot bi ga bil upravičen zahtevati. Tudi na polovici stvari obstaja namreč skupnost lastnikov. Še drugače povedano: vsak (idealni) delček premoženja, ki je skupno, je skupen. Skupni lastnik pa ima zato še vedno dispozicijo, da predlaga zavarovanje le dela sicer skupne celote.
začasno zavarovanje - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - trajanje začasnega zavarovanja - absolutni rok - zakonski rok
Zakonskih določb o najdaljšem možnem trajanju ukrepa začasnega zavarovanja ni mogoče zaobiti na način, da bi se po izteku absolutnega roka začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi v predkazenskem oziroma določeni fazi kazenskega postopka, v isti fazi postopka zoper isto osebo odredilo še začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021795
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/3. ZZK-1 člen 243.
ničnost darilne pogodbe - ničnostna tožba - izigranje upnikov - nedopustna podlaga - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - postopek osebnega stečaja
V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da pogodba, ki je sklenjena (z glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna. Če je podlaga nedopustna, je pogodba nična. V primeru neodplačne pogodbe pa je ta nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni videl, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.
Tožeča stranka je tožbo vložila zoper družbo, ki je postala lastnica spornih nepremičnin že po vknjižbi maksimalne hipoteke.
Sodišče prve stopnje bo moralo najprej presoditi, ali je tožeča stranka po nasprotni tožbi izkazala, da je bila zaradi vknjižbe maksimalne hipoteke kršena njena lastninska pravica in v primeru, če ugotovi, da je tožena stranka, tožeča po nasprotni tožbi, aktivno legitimirana, ponovno presojati trditve o ničnosti pravnega posla tudi v luči določb OZ o ničnosti pogodbe.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pravilna uporaba materialnega prava - izkoriščenost pravnih sredstev - pravno priznana oblika nepremoženjske škode
Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je odločilno, ali se je sodnik v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde sodniške službe na način, da gre za kvalificirano stopnjo napačnosti postopkovnega ravnanja ali sodniške odločitve.
Odškodninski spor in v njem vnovično odpiranje vprašanj, ki so že pravnomočno rešena, je mogoč samo, kadar oškodovanec nima ali tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je bil za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode in ko je šlo za najhuje oblike protipravnosti.
ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5. ZFPPIPP člen 326, 341, 341/7, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prenehanje predkupne pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja na javni dražbi - prodaja poslovnega deleža - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - skupna prodaja več poslovnih deležev - najvišja cena - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po oceni pritožbenega sodišča je zmotno pritožbeno stališče pritožnika, da mu je sodišče z odločitvijo o skupni (paketni) prodaji obeh poslovnih deležev na javni dražbi onemogočilo uveljaviti predkupno pravico le na enem poslovnem deležu. Z odločitvijo o prodaji dveh poslovnih deležev kot celote, predkupnemu upravičencu ni prenehala predkupna pravica na nobenem od poslovnih deležev, saj se s sklepom o prodaji ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca.
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu ni zagotovilo pravice do sodnega varstva, ker mu najprej ni priznalo pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji z argumentacijo o preuranjeni zahtevi za sodno varstvo, sedaj pa mu očita, da je s pritožbo zoper sklep o soglasju prepozen. Po zavrženju pritožbe predkupnega upravičenca zoper sklep o prodaji, je predkupni upravičenec neutemeljeno pričakoval, da bo lahko v primeru uspešne prodaje, v naslednji fazi postopka prodaje, s pritožbo zoper sklep o soglasju k prodajni pogodbi dosegel spremembo odločitve o prodaji. Moral bi predvideti, da bo moral v primeru, če se odloči za nakup obeh poslovnih deležev, kot tudi v primeru, če bo vztrajal pri nakupu le enega od dveh poslovnih deležev, to svojo pravico uveljaviti na pravilen način v postopku izvedbe prodaje na javni dražbi, ne pa s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - civilnopravno razmerje - pravdni postopek - upravna odločba - izvršitev upravnega akta - priključitev na javno kanalizacijo - zavrženje tožbe
Tožnica v tem pravdnem postopku dejansko zahteva izvršitev tuje upravne odločbe. To sicer iz tožbenega zahtevka ne izhaja izrecno, vendar pa glede na predložen sklep z dne 18. 3. 2011 o tem ni dvoma. Civilni pravdni postopek pa ni postopek, v katerem bi stranka lahko zahtevala izvršitev take odločbe.