DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020887
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.. ZVZD-1 člen 5. 8.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (2010) člen 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožena stranka ni organizirala dela tako, da bi bilo tožnici zagotovljeno varno delo, saj sta prostore v gimnaziji na dan škodnega dogodka čistili le dve namesto treh delavk. Tožnica je morala takrat očistiti približno 2650 m² površine, s čimer je bil presežen predpisani delovni normativ za skoraj 200%. Pritisk na tožnico zaradi obsega čistilnih površin je bil toliko večji, ker so v času škodnega dogodka potekale govorilne ure. Slabo vreme ter nanos peska in soli zaradi hoje je zahtevalo dodatno skrbnost tožnice pri čiščenju tal.
Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD-1 oziroma Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je delodajalec odgovoren za nastalo škodo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020495
ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/3, 337, 337/2. ZBPP člen 46. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39. OZ člen 131.
odškodnina - več škodnih dogodkov - prometna nesreča - padec z motornim kolesom - napad psa - obstoj škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - zastaranje odškodninskega zahtevka - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca
Prav je, da izvedensko mnenje vsebuje tudi izvid, tj. dejstva, na katerih temelji mnenje. Povzetek medicinske dokumentacije je potreben sestavni del mnenja in omogoča njegovo preverljivost. Ker v tedanji fazi postopka izvedenec ni bil seznanjen z videnjem sodišča o poteku tretjega škodnega dogodka, je povzel okoliščine iz procesnega gradiva. Tožnikovo nestrinjanje z izvedenčevim pristopom k oblikovanju mnenja ne daje podlage za dvom o pravilnosti mnenja.
Izvedenčevo mnenje, da vzrok tožnikovim težavam z ravnotežjem niso zaporedne poškodbe glave, je skladno z medicinsko dokumentacijo, ki izključuje "centralno okvaro", hkrati pa upošteva vrsto in intenzivnost poškodb v letu 2009, 2010 in 2011 ter dejstvo, da so se prve težave z ravnotežjem pojavile več kot pol leta po drugem škodnem dogodku.
Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, pa ni pomembno, ali se pravdni stranki z njim strinjata, niti ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.
prepozen ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - nateg vratnih mišic - nastanek škode - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo
Dolžnik se lahko na zastaranje sklicuje tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če so bila dejstva, potrebna za njegovo presojo, navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, ne glede na to, ali je dejstva navedla toženka, ki se na zastaranje sklicuje, ali tožnik. Toženka pa se ob uveljavitvi ugovora zastaranja ni sklicevala na trditve tožnika, ampak na prilogo tožbe (ki ni del trditvene podlage spora).
Mnenji izvedencev cestnoprometne in medicinske stroke ne dajeta opore za sklep, da je ob tako majhnih silah, ki so delovale na tožnikovo telo, lahko prišlo do zatrjevane škode (poškodb). Zgolj možnost oziroma majhna verjetnost, da je ob odsotnosti tehničnih pogojev za nastanek poškodbe res prišlo do natega vratnih mišic, tudi če je bil ugotovljen ob zdravniškem pregledu po nesreči, ne zadošča za sklep, da je tožnik dokazal obstoj vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca toženke in zatrjevanimi poškodbami. Povedano drugače, toženka je s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila (pojemek), ki je delovala na tožnika ob zaviranju avtobusa tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026700
KZ-1 člen 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-3. ZKP člen 372, 372-4.
tatvina - velika tatvina - opis kaznivega dejanja - posebno predrzen način - konkretizacija zakonskih znakov - kršitev kazenskega zakona
Po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 je tatvina storjena na posebno predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina storitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen.
Po oceni pritožbenega sodišča iz opisa dejanja ni razvidno, v čem naj bi način storitve bistveno odstopal od običajne predrznosti storilcev kaznivih dejanj (navadne) tatvine oziroma opisani način prav v ničemer posebno ne odstopa od drznosti pri tatvini, saj ni opisana npr. morebitna prisotnost drugih oseb v gostinskem lokalu v času izvršitve dejanja, ali kakšna druga okoliščina, ki bi utemeljevala posebno predrzen način storitve tatvine.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - spregled pravne osebnosti - protipravno ravnanje poslovodstva družbe - vzročna zveza - ukrepi finančnega prestrukturiranja - odprava insolventnosti - dokaz z izvedencem finančne stroke
Za nastanek odškodninske odgovornosti poslovodstva do upnikov izbrisane pravne osebe za škodo, ki so jo imeli, ker zaradi izbrisa pravne osebe niso dosegli polnega poplačila, morajo biti poleg obstoja insolventnosti družbe izpolnjene predpostavke: protipravnost ravnanja poslovodstva, ki se kaže v kršitvah obveznosti poslovodstva, določenih v 34. členu ali 35. do 39. členu ZFPPIPP, vzročna zveza (med opustitvijo poslovodstva in škodo), ki se domneva, jo je pa mogoče izpodbiti, ter škoda.
ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/4. OZ člen 101, 111, 111/3.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - pozneje najdeno premoženje - zapadlost terjatve - pravilo sočasnosti izpolnitve - učinki razvezane pogodbe
Ker je s citirano sodbo odločeno le o obveznosti tožene stranke vrniti kupnino iz po zakonu razvezane pogodbe, je z njo pravilo sočasnosti izključeno. Čim pa je tako je tožena stranka kot prodajalec tista, ki mora prva izpolniti obveznosti iz sodbe, ali tretji zanjo.
Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno kot pravno relevantno dejstvo za presojo izkazanosti izterljivosti terjatve izbrisane družbe na vrnitev nepremičnine iz razvezane prodajne pogodbe presojalo dejstvo plačila oziroma vračila kupnine iz citirane sodbe. Tako se pokaže, da s to sodbo, na kateri predlagatelj temelji svoj predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, ni izkazal, da je izpolnitvena obveznost nasprotne stranke na vračilo nepremičnine doslej že nastala oziroma da predstavlja kasneje najdeno premoženje izterljivo terjatev na vrnitev nepremičnine. Le taka terjatev bi namreč omogočala v primeru začetka stečajnega postopka upravitelju njeno sodno uveljavljanje v korist stečajne mase izbrisane družbe.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - pravica do dedovanja - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo, ali so za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti podani za to potrebni elementi, t. j. skupno bivanje oziroma skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in notornost skupnosti partnerjev.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 16, 16/5, 185, 185/1, 189, 189/6, 191, 191/3. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
javna dražba nepremičnin - preizkus zakonitosti - udeleženec postopka - kupec na prisilni javni dražbi - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - pravica do poštenega sojenja - standard obrazloženosti - grajanje procesnih kršitev - odprava procesnih kršitev - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nimajo le dejanski udeleženci javne dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Pritožnik je postal udeleženec obravnavanega izvršilnega postopka že s tem, da je pravočasno plačal varščino in s tem pridobil pravico do udeležbe na dražbi.
Pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi, ker je pričelo z dražbo predčasno.
Tudi v izvršilnem postopku je za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu URS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, velikega pomena, da stranka ali udeleženec postopka lahko spozna, da se je sodišče z njegovimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Ustavno zagotovljeno je v tem oziru tudi jamstvo izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.
Sodišče prve stopnje je navedena ustavna procesna jamstva kršilo že s tem, da se do zatrjevanih kršitev postopka ni opredelilo. Z opustitvijo navedbe razlogov, ki potrjujejo zakonitost javne dražbe, pa je hkrati tudi kršilo jamstvo izčrpne obrazložitve.
Čeprav je v izvršilnem postopku graja kršitev, ki se nanašajo na zakonitost javne dražbe, dopustna tudi še v pritožbi zoper sklep o izročitvi, pa stranka ali udeleženec postopka lahko poda grajo tudi prej, sodišče prve stopnje pa ima v tem primeru dolžnost, da jo preuči in jo samo sanira. Že izdan sklep o domiku sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitvi samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.
Do subrogacije po 275. členu OZ lahko pride samo, če ima tisti, ki izpolni obveznost namesto dolžnika, za to pravni interes. Pravni interes za izpolnitev lahko izhaja iz pogodbene (ali druge) pravne podlage.
Stališče sodne prakse, na katero se sklicuje pritožba, da lahko bančno garancijo izda samo banka, je preseženo. Bančno garancijo lahko izdajajo subjekti, katerih poslovanje je varnejše in za poslovne partnerje zanesljivejše, kot npr. zavarovalnice in nekatere druge finančne institucije. Taka institucija je tudi SPS.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020977
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu "kuhinjska pomočnica". Spornega dne je po tem, ko je v pralnici oprala voziček za prevoz hrane, voziček hotela premakniti v drug prostor, v prehodu med obema prostoroma pa ji je voziček stisnil desno roko ob podboj, zaradi česar je prišlo do poškodbe. Tožnica je premikala voziček, ki je bil višji od nje in je tehtal 143 kilogramov, pri premikanju pa so se vrata vozička pričela premikati. Tožnica je, da bi preprečila, da bi jo vrata vozička poškodovala, vrata odrinila z levo nogo, pri tem pa se je voziček premaknil v desno ter ji stisnil njeno desno roko ob obok prehoda. Tla v pralnici ne predstavljajo nevarne stvari, saj niso bila drseča, tožnica pa je tudi imela ustrezno obutev. Tožnica tudi ni navajala, da bi ji zdrsnilo na mokrih tleh, ali da bi zaradi mokrih tal padla. Zato je pravilen zaključek, da objektivna odškodninska odgovornost ni podana. Tudi krivdna odgovornost tožene stranke ni podana, saj toženi stranki ni mogoče očitati krivde kot enega izmed elementov civilnega odškodninskega delikta iz 131. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019853
KZ-1 člen 20, 20/2, 261, 261/1. ZKP člen 354, 354/1, 392, 392/4.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - prosta presoja dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku
Sostorilec kaznivega dejanja ni le tisti, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako, da zavestno sodeluje pri storitvi, temveč tudi tisti, ki kako drugače odločilno prispeva k storitvi (drugi odstavek 20. člena KZ-1). Glede na v pritožbi izpostavljene ugotovitve dokaznega postopka in zagovor obdolženega B., državni tožilec po presoji višjega sodišča utemeljeno opozarja na ravnanja obdolženega R. med postopkom opravljanja nadzora, ki kažejo na njegove aktivnosti in s tem morda bistven prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Pojmovanje in razlaga sostorilstva ter v zvezi s tem zaključki sodišča prve stopnje, so zato (pravno) zmotni.
odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarna napaka - skrita napaka - ugotavljanje - obstoj stvarne napake - ugotovitev obstoja - skrbno ravnanje - grajanje skritih napak - dolžnost obvestitve o napakah - (ne)pravočasnost grajanja napak - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - materialno procesno vodstvo
Nepravilno delovanje pisoarjev (zastajanje vode, pomanjkljivo izplakovanje) je bilo ugotovljeno neposredno po vgradnji, konstrukcijska, stvarna napaka pisoarjev pa več mesecev kasneje - z razkritjem vzroka za zastajanje vode in pomanjkljivo izplakovanje.
Tožniku, ki se je odkrivanja vzrokov nepravilnega delovanja pisoarjev lotil z izločanjem možnih vzrokov in kot verjetnejšega najprej izločil nepravilno montažo, ni mogoče pripisati neskrbnosti pri ugotavljanju skrite napake.
Tudi iz stališča, ki ga je v podobnem primeru zavzelo VSRS, jasno izhaja, da tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka. Zato so neutemeljene obširne pritožbene navedbe tožene stranke o posebnem pravnem in dejanskem položaju pripadnikov Slovenske vojske na misijah v tujini. Tožena stranka se svoje obveznosti glede zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji, niti s sklicevanjem na višjo plačo pripadnika SV v času misije.
Tožnik zatrjuje toženkino protipravno ravnanje zgolj s pavšalnimi trditvami, v katerih ne pove konkretnega nastanka in vsebine škodnega dogodka, niti ne specificira kakšna škoda naj bi mu v tej posledici nastala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da iz tožbenih trditev in predlaganih dokazov ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) in posledično zavrnilo tožbeni zahtevek.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - neizpolnitev - potrebnost stroškov - potni stroški odvetnika - izključna pristojnost - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravica do svobodne izbire odvetnika - kraj bivanja
Za odločitev o stroških postopka je zaradi umika tožbe nepomembno, kakšen razlog je tožeča stranka imela za umik tožbe. Le če bi tožeča stranka tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi bila upravičena do povrnitve stroškov.
Ker o zadevi ni bilo in ne bo meritorno odločeno, ni mogoče reči, da so bili določeni stroški nepotrebni.
Sodišče je pravilno priznalo tudi potne stroške pooblaščenk tožene stranke. V postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora odloča le Okrožno sodišče v Ljubljani. Toženca imata stalno prebivališče v Kopru, za zastopanje v tej pravdi pa sta pooblastila odvetnici iz Portoroža in Kopra, torej iz kraja svojega stalnega prebivališča oziroma kraja v njegovi bližini. Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, še posebej pa to velja v primeru, ko je stranka izbrala odvetnika iz kraja svojega prebivališča, zakonodajalec pa se je odločil, da bo za odločanje v sporih za odvzem premoženja nezakonitega izvora pristojno le eno sodišče, to je sodišče v Ljubljani. Ni stranka tista, ki je zaradi določitve pristojnosti sodišča v Ljubljani dolžna pooblastiti za zastopanje ravno odvetnika iz Ljubljane. Upravičena je, da si izbere odvetnika iz svojega kraja, potne stroške pooblaščenca za prihod na naroke v Ljubljano pa je treba šteti za potrebne stroške.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021817
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - sredstva, pridobljena z delom - ničnost darilne pogodbe - izbrisna tožba
Darilna pogodba, sklenjene med prvim tožencem kot tožničinim bivšim možem in darovalcem ter njegovim sinom, drugim tožencem, kot obdarjencem, ni nična; njen predmet (stanovanje številka 4, v stavbi 000, k.o. X) ni sodil v skupno premoženje tožnice in prvega toženca.