ZFPPIPP-UPB8 člen 19, 19/1, 19/2, 298, 302. SPZ člen 142. ZGD-1-UPB3 člen 676, 679, 679/1.
sklep o preizkusu terjatev - učinek res iudicata
Za odločanje o tožbenem zahtevku, kot ga uveljavlja tožnik, je bistvena predhodna presoja, katere terjatve so bile v fazi preizkusa terjatev v stečajnem postopku priznane in katere ne. Ker je bilo s Sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic St 569/2012 z dne 8. 8. 2014 o prijavljenih terjatvah toženke v višini 371.318,15 EUR in 4.538.664,80 EUR odločeno tako, da jih je stečajna upraviteljica priznala in tudi nista bili prerekani s strani drugih upnikov, je bilo o teh terjatvah že pravnomočno odločeno. Priznanje terjatev v stečajnem postopku je namreč mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvah, ki sta predmet te zadeve, to je (ne)obstoj terjatve v višini 371.318,15 EUR in (ne)obstoj terjatve v višini 4.538.664,80 EUR, že odločeno s pravnomočnim Sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno (učinek res iudicata).
Kljub veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko delavec v sodnem sporu uveljavlja, da je njegovo dejansko opravljeno delo vredno več od dogovorjenega plačila, vendar pa tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
ZPP člen 5, 7,154, 154/2, 227, 285, 286, 286a. OZ člen 198, 299, 314, 378.
uporabnina za nepremičnino - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - prvi narok za glavno obravnavo - materialno procesno vodstvo - poziv k dopolnitvi predloga - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - edicijska dolžnost stranke - ugovor pobota terjatev - pobot z zastarano terjatvijo - naturalna obveznost - oblikovanje izreka sodbe - tek zakonskih zamudnih obresti - odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha pravdnih strank
Odločilno je, da je bilo s sklepom, s katerim je sodišče na prvem naroku toženi stranki dodelilo dodaten rok za dopolnitev navedb o pobotnem ugovoru, prebito pravilo o prekluziji glede navajanja novih dejstev in dokazov iz 286. člena ZPP. Tožena stranka se je pravilno odzvala, in sicer z dopolnitvijo nepopolnega pobotnega ugovora, zato se sankcija prekluzije na tako podane navedbe ne razteza. V roku podana dopolnitev s strani tožene stranke se tako šteje kot pravočasna.
OZ v 314. členu določa, da se dolg lahko pobota z zastarano terjatvijo. Ta določba se ne nanaša na primer, ko gre za že zastarano terjatev tožeče stranke. Zastaranje terjatve, ki se uveljavlja s tožbo (tudi nasprotno), se presoja na dan vložitve tožbe.
V primeru zastaranja se tožbeni zahtevek zavrne. Zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da zastarana terjatev "ne obstoji". Terjatev (naturalno) obstoji, le zastarala je in ni iztožljiva.
Če sodišče ugotovi, da del terjatve tožeče stranke ni utemeljen, ne izreče, da ta del terjatve tožeče stranke ne obstoji, temveč ga le zavrne. Obratno pa je, ko gre za terjatev tožene stranke iz pobotnega ugovora, lahko le-ta delno (ne)obstoječa tudi na način, da sta v izreku zajeta tako obstoječi kot tudi neobstoječi del, ki lahko z neobstoječim delom celo presega tudi samo višino tožbenega zahtevka.
Zahtevana aktivnost pravdne stranke ne pomeni, da bi bila le-ta zato, ker ji nasprotna stranka odreka pridobitev ključne listine iz svoje posesti, obstoj relevantnega dejstva dolžna dokazovati še z vsemi drugimi možnimi (posrednimi) dokaznimi sredstvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - diskriminacija - vodilni delavec - opozorilo pred odpovedjo
V pisnem opozorilu je tožena stranka tožniku očitala, da je bilo spornega dne v poslovalnici v prodaji sveža zelenjava s pretečenim rokom uporabe, v vsakem kosu blaga pa je bila plesen. Tožnika je opozorila na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Nato je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožnik je kršitev storil, ker je bil spornega dne ponovno ugotovljen pretečen rok uporabnosti in neustrezna kvaliteta izdelkov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
prijava terjatve - sklep o poplačilu - razdelitveni narok
Obveznost priglasitve je predpisana le za upnike, ki niso hkrati izvršilni upniki, temveč sodišče glede teh upnikov upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige (prvi odstavek 208. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora opraviti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na to, ali je le-ta opravil obračun že sam (v tem primeru preveri njegovo pravilnost), in ne glede na to, da drugi upniki na razdelitvenem naroku nimajo pripomb na tak upnikov obračun terjatve. Upnik je že s predlogom za izvršbo podal zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, v tej zadevi iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva terjatve v izvršilnem postopku. Zato se besedna zveza "te osebe" iz tretjega odstavka 207. člena ZIZ nanaša na tiste upnike, ki niso izvršilni upniki.
Medtem ko zakoniti dedni delež dedičem, ki pridejo v poštev za dedovanje, pripada po samem zakonu, lahko pa se dedovanju odpovedo, gre nujni dedni delež upravičenim dedičem le, če ga uveljavljajo.
ZIZ-UPB4 člen 24, 208. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - kršitev pravice do izjave v postopku
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi predlog vsebinsko obravnavalo in pravilno ugotovilo, da listina, ki jo je upnik predložil, ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZIZ. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za spremembo imetnika hipoteke. Res je zemljiškoknjižni izpisek javna listina, s katero bi bilo mogoče dokazovati prehod terjatve, vendar take listine upnik v postopku ni predložil. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da v zemljiškoknjižnem postopku velja, da je bil vpis izveden na dan, ko je sodišče prejelo predlog za vpis, vendar dokler vpis ni dokončno dovoljen, lahko govorimo le o pogojnem vpisu. Če sodišče vpisa na koncu ne dovoli, plomba ne dokazuje ničesar. Ker pa vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da je bil predlog, na katerega se sklicuje pritožnik, vložen po tem, ko je bil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnin že vpisan kupec in izbrisane prej obstoječe hipoteke (na neobstoječi hipoteki pa ni mogoče vpisati spremembe imetnika), je jasno, da zgolj s sklicevanjem na vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis pritožnik ne more izkazati prehoda terjatve.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - javno dobro - zaznamba vrste javnega dobra - izbris zaznambe - titular javnega dobra
Ne le, da predlagateljica ni izkazala, da sporna nepremičnina predstavlja grajeno javno dobro, pač pa tudi ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne „razpolagalnega upravičenja“, ki bi ji v obravnavani zadevi omogočilo vknjižbo lastninske pravice v njeno korist.
velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - pravna opredelitev - kršitev kazenskega zakona
Po oceni pritožbenega sodišča so opisana kazniva dejanja, ki so premoženjska in istovrstna, glede na čas storitve časovno povezana, saj jih je obtoženec storil zaporedoma oziroma dejanji opisani pod točkama 2. in 3. izreka sodbe skorajda istočasno ter na istem kraju, vsa dejanja pa je tudi storil na enak način in v enakih okoliščinah, zato je z njegovim ravnanjem izpolnjen zakonski pogoj enotne dejavnosti. Obtoženec je nadalje dejanja izvršil iz koristoljubnih namenov, saj je po lastnih navedbah takrat živel na ulici, prenehal pa je tudi z zdravljenjem odvisnosti od prepovedanih drog. V takšnih socialnih in premoženjskih razmerah pa si je z vlomnimi tatvinami več kot očitno pridobival potrebna sredstva za preživljanje in nakup heroina, kar izkazuje tudi dejstvo, da je iz vozil odtujil predmete, v katerih se običajno nahajajo denar ali drugi vrednejši predmeti. Posledično pa je izkazan tudi obtoženčev enoten psihični odnos do kaznive kontinuirane dejavnosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje dejanja opisana v izreku sodbe (ki jih je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot tri posamična kazniva dejanja velike tatvine) pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1.
zemljiška knjiga - javno dobro - nepremičnina s statusom javnega dobra - zaznamba vrste javnega dobra - ukinitev statusa javnega dobra - listina primerna za vpis lastninske pravice
Zemljiškoknjižno stanje parcele izkazuje le vpis javnega dobra, brez titularja. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne »razpolagalnega upravičenja«, ki bi ji omogočilo predlagani vpis lastninske pravice v svojo korist.
Določbe 74., 75. ter 76. člena ZVPot so bile dne 21. 10. 2017, ko je stopil v veljavo ZKolT, razveljavljene in so se uporabljale še šest mesecev od uveljavitve citiranega zakona. ZKolT, ki razveljavlja določbo 74. člena ZVPot, ne vsebuje prehodnih določb glede postopkov, ki so bili ob uveljavitvi zakona že začeti po 74. členu ZVPot in se po izteku šestmesečnega roka po uveljavitvi ZKolT uporabljajo procesne določbe novega zakona tudi v prej začetih postopkih.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
V zahtevi za preiskavo ni opisano dejanje, ki bi imelo vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1, ker se to kaznivo dejanje lahko stori le na navedena načina, česar pa opis dejanja ne vsebuje. Če očitano ravnanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, pa zahtevi za preiskavo sodišče ne more ugoditi. Ob navedenem je v sklepu pravilno obrazloženo tudi, da očitek pravni osebi ni konkretiziran, ker ni naveden temelj njene odgovornosti v smislu 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb, temveč se osumljencu in osumljeni pravni osebi očita isto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00019176
ZDZdr člen 51, 71, 71/7, 78.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - stroški postopka - stroški izvedenca
Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.
ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.. ZZVZZ člen 28, 31, 31/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 134.
plačilo razlike plače - bolniški stalež - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je dejansko opravljala višje vrednoteno delo, ne da bi za takšno delovno mesto sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato je za čas opravljanja dela upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu, ne pa tudi za čas, ko tega dela ni več opravljala.
Tožnica je kot oseba v delovnem razmerju v skladu z 28. členom ZZVZZ upravičena do nadomestila plače za čas trajanja bolniškega staleža oziroma za čas začasne zadržanosti od dela, osnova za nadomestilo pa je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZZVZZ povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Glede na to, da bi ji morala tožena stranka nadomestilo plače izplačevati ob upoštevanju višje osnove, torej ob upoštevanju plače, kot jo je sodišče prve stopnje dosodilo v točki I izreka, je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu nepravilna.
V konkretnem primeru dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo. Dejstvo je, da se je z izpodbijanim sklepom ustavila le izvršba ne pa izvršilni postopek. To pa pomeni, da bo moralo prvo sodišče v nadaljevanju postopka še odločati o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kakor tudi o ugovoru dolžnika. Razlikovati je namreč potrebno samo ustavitev izvršbe od ustavitve izvršilnega postopka oziroma konca postopka, tudi v primeru, da gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Posledično ustavitev izvršbe ne teorija ne sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke ali drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj oziroma ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020887
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.. ZVZD-1 člen 5. 8.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (2010) člen 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožena stranka ni organizirala dela tako, da bi bilo tožnici zagotovljeno varno delo, saj sta prostore v gimnaziji na dan škodnega dogodka čistili le dve namesto treh delavk. Tožnica je morala takrat očistiti približno 2650 m² površine, s čimer je bil presežen predpisani delovni normativ za skoraj 200%. Pritisk na tožnico zaradi obsega čistilnih površin je bil toliko večji, ker so v času škodnega dogodka potekale govorilne ure. Slabo vreme ter nanos peska in soli zaradi hoje je zahtevalo dodatno skrbnost tožnice pri čiščenju tal.
Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD-1 oziroma Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je delodajalec odgovoren za nastalo škodo.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - poklicni gasilci
Ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoje za poklicnega gasilca (opravljena šola za gasilce), ter da je med drugim opravljal dela požarne straže in preventivne naloge v zvezi z varstvom pred požarom in da je opravljal operativna dela, pomeni, da je tožnik v skladu z določbo 9. odstavka 14. člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.