Izrečena sodba, s katero je obtoženec obsojen na zaporno kazen razen v primeru, ki ga ureja 1. odstavek 353. čl. ZKP, ne predstavlja okoliščine, ki sama zase kaže na nevarnost, da bi obtoženec pobegnil, podane morajo biti še druge okoliščine, kot jih določa 1. točka II.
Lahka telesna poškodba pri kaznivem dejanju nasilniškega obnašanja po členu 222/2 KZS ni objektivni pogoj kaznivosti, saj bi bil sicer tisti, ki se je nasilniško obnašal, ni pa sodeloval pri povzročitvi lahke telesne poškodbe, v slabšem položaju kot storilec, ki je sodeloval v pretepu, v katerem je bil kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, upoštevaje pri tem predpisane kazni za navedeni kaznivi dejanji.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20030
ZKP člen 448, 448. KZJ člen 59, 59.
sodni opomin
Družbena nevarnost obdolženk je majhna, ker do sedaj še nista bili kaznovani, majhna je tudi nevarnost, da bi ponavljali kazniva dejanja, saj so prenehale okoliščine, v katerih sta storili kazniva dejanja.
Ni moč soglašati z naziranjem, da je storilčevo ravnanje, zgolj zato, ker gre za tujega državljana, ki je v svoji potni listini predrugačil uradni zaznamek tuje carinske službe, opredeliti kot neznatno družbeno nevarnost. Sprejeti tako stališče bi pomenilo soglašati s tem, da v tujini ne bi bilo sankcionirano nedovoljeno predrugačenje potnih listin, ki jih je izdala naša država. Nenazadnje pa bi bil tak sklep v nasprotju z načelom univerzalnosti vsebovanem v 2. odstavku 107. člena KZJ.
KZS člen 222, 222/1, 222, 222/1. KZJ člen 52, 52/1, 53, 53/1, 53/4, 52, 52/1, 53, 53/1, 53/4.
nasilniško obnašanje - pogojna obsodba
Obdolžencu, ki je bil zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja že trikrat obsojen, je bila izrečena pogojna obsodba, ker je bil v obravnavanem primeru s strani oškodovanca izzvan, pa tudi fizičen napad ni imel intenzivnejših oblik in je bil brez posledic za oškodovančevo zdravje. Pritožba javnega tožilca, ki je predlagal kazen zapora, je sodišče druge stopnje zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
VSL00272
ZPP (1977) člen 190, 190/2, 191, 191/1. ZPod člen 36, 36/1. ZLPP člen 51, 51/1.
preoblikovanje podjetja - sprememba tožbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Ker je prvotni izvršilni postopek po ugovoru dolžnika prešel v pravdni postopek, je objektivno spremembo tožbe obravnavati po določilih pravdnega in ne po določilih izvršilnega postopka. Tako gre pri spremembi tožbe za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega po 1. odstavku 191. člena ZPP, ne pa za novi predlog za izvršbo na podlagi sukcesivne (naknadne) objektivne kumulacije izvršilnega zahtevka.
Ne gre za statusno spremembo s prenehanjem stranke, saj se je stranka preoblikovala pravno-organizacijsko, pri čemer je kapitalska družba v družbeni lastnini bila neposredni pravni naslednik ustanoviteljice.
Torej je šlo zgolj za organiziranje v novo statusno obliko kapitalske družbe (delniško družbo) - za spremembo v organiziranju, ki pomeni popolno kontinuiteto stranke, ne pa njenega prenehanja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20209
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-11, 364/1-9, 364, 364/1, 364/1-11, 364/1-9. KZS člen 157, 157/1, 157, 157/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih - uničevanje gozdov
Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (1. točka 1. odstavka 376. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo več bistvenih kršitev določb kazenskega postopka: sodišče prve stopnje je prekoračilo obtožbo, ker je obdolženca spoznalo za krivega, da je dne 12.6.1992 posekal tri bukve v izmeri 4 m3 in dne 5.10.1991 3 bukve v izmeri 2 m3 lesa, česar pa obtožba obdolžencu ni očitala. Bistvena kršitev postopka (čl. 364/I-11 ZKP) je podana tudi v tem, ker je sodišče prve stopnje iz opisa kaznivega dejanja izpustilo očitek, da je obdolženec dne 6.2.1992 posekal 15 m3 lesa, ne da bi navedlo kakršnekoli razloge, zakaj obdolženca v tem delu oprošča obtožbe.
Nadalje izpodbijana sodba tudi nima razlogov o tem, zakaj šteje, da je obdolženec krčil gozd v večjem obsegu, kar pomeni, da ni obrazložen obstoj odločilnih dejstev. Končno sodišče prve stopnje tudi ni utemeljilo, zakaj se je odločilo za preklic pogojne obsodbe na podlagi 55. člena KZ SFRJ, čeprav bi tudi s tem v zvezi moralo pojasniti, zakaj sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo , če bi vedelo za to dejanje.
KZS člen 168, 168/1, 168, 168/1. KZJ člen 42, 42-2, 51, 53, 53/4, 42, 42-2, 51, 53, 53/4.
rop - kazen - pogojna obsodba - omilitev kazni
Obtožencu je bila izrečena pogojna obsodba, v tej pa določena omiljena kazen osmih mesecev zapora. Na pritožbo javnega tožilca je sodišče druge stopnje izreklo obtožencu neomiljeno kazen enega leta zapora, ker ni našlo razlogov za pogojno obsodbo glede na okoliščine storjenega dejanja, ko je izrabil oškodovančevo hudo vinjenost in vzel ves denar, ki ga je imel pri sebi, z vidnim poškodovanjem po obrazu, zaradi velike tatvine in odvzema motornega vozila je bil že dvakrat obsojen in priznanje ni štelo v tolikšni meri, kot sodišče prve stopnje.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20235
ZKP člen 228, 228. KZS člen 52, 52/3, 52, 52/3.
huda telesna poškodba - prepovedan dokaz
Izvid in mnenje izvedenca psihološke stroke, v katerih so navedeni rezultati različnih psiholoških testov pri pregledu 3 leta starega oškodovanca, ki ne more biti zaslišan kot priča, med temi tudi izjave otroka, dane pri nekaterih testih, ni prepovedan dokaz po določbah Zakona o kazenskem postopku.
predlog za izvršbo - nepopolna vloga - zavrženje predloga za izvršbo
V skladu s 35/2 členom ZIP upnik svoje zahteve ni dolžan oblikovat v obliki predloga sklepa - zadostuje, da navede zahtevo, naj se dolžniku naloži plačilo zahtevanega zneska s pripadki.
Prvostopno sodišče bo moralo najprej zanesljivo izkazati taksni opomin za vložen ugovor, šele nato pa event. pristopiti k prisilni izterjavi.
V izvršilnem postopku morajo stranke najprej same plačati sodne takse za procesna dejanja, kjer so le-te predpisane. Glede na uspeh v postopku pa so nato upravičene do povrnitve stroškov, če jih pravočasno priglasijo.
Obtoženec naj bi po subsidiarni obtožbi z namenom tatvine najel pri Rent-a-car osebni avto, dal izdelati dvojnik ključa, nato pa si avto prilastil. Izdana je bila oprostilna sodba zaradi pomanjkanja dokazov, sodba je bila razveljavljena na pritožbo subsidiarnega tožilca z zahtevo, da se dokazni zahtevek dopolni s preverjanjem pristnosti duplikata zavarovalne police nemške zavarovalnice in z dodatnim zaslišanjem prič.
KZS člen 157, 157/1, 171, 171/1, 157, 157/1, 171, 171/1. KZJ člen 52, 53, 53/1, 53/4, 52, 53, 53/1, 53/4.
goljufija - uničevanje gozdov - pogojna obsodba
Pritožbi javnega tožilca je bilo ugodeno tako, da je sodišče druge stopnje obtožencu za vsako od kaznivih dejanj določilo kazen zapora ter mu izreklo enotno kazen zapora, ko je sodišče prve stopnje izreklo pogojno obsodbo. Predkaznovanosti, čeprav za druga dejanja in okoliščine zdaj storjenih kaznivih dejanj, ko je šlo za veliko površino goloseka, v obsegu 1,9 ha površine in 260 m3 lesa ter način goljufije, ko je obtoženec oškodovancu, ki mu je že šest let dolgoval denar, pokazal tuj gozd, v katerem naj seka, češ da je njegov.
Doslej zbrani dokazi in podatki kažejo na sprejemljivo verjetnost, da sta obdolženca uresničila objektivne znake kaznivih dejanj, ki so predmet zahteve za preiskavo (tega pritožnik niti ne izpodbija) kot tudi na utemeljen sum, da naj bi osumljenca z zlorabo svojih položajev drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist. Po mnenju pritožbenega sodišča so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za uvedbo preiskave (1. odstavek 157. člena ZKP).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20236
ZKP člen 365, 365.
kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenski zakon, ker ni obeh kaznivih dejanj tatvine opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje. Že podatek, da sta bili dejanji storjeni v časovnem razmaku enega leta, ne dopušča ocene o takšni časovni povezanosti obeh kaznivih dejanj, ki bi opravičevala uporabo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja.
ZKP člen 147, 199, 199/2, 383, 147, 199, 199/2, 383.
pripor - predlog za odpravo pripora po vložitvi obtožbe
Iz določbe 2. odst. 199. člena ZKP jasno izhaja, da smejo predlog za odreditev ali odpravo pripora po vložitvi obtožnice podati le stranke, to pa sta obdolženec in javni tožilec (člen 147 ZKP).
Obtoženčev oče, mati in sestra so pod določenimi pogoji (2. odst.
360. člena ZKP) sicer upravičeni do pritožbe zoper sodbo (in druge odločbe), nimajo pa po zakonu pravice predlagati odprave pripora.
Sodišče prve stopnje je zato ob smiselni uporabi določbe 383. člena ZKP upravičeno zavrglo njihov predlog kot nedovoljen.
Iz določbe 2. odst. 199. člena ZKP jasno izhaja, da smejo predlog za odreditev ali odpravo pripora po vložitvi obtožnice podati le stranke, to pa sta obdolženec in javni tožilec (člen 147 ZKP). Obtoženčev oče, mati in sestra so pod določenimi pogoji (2. odst. 360. člena ZKP) sicer upravičeni do pritožbe zoper sodbo (in druge odločbe), nimajo pa po zakonu pravice predlagati odprave pripora. Sodišče prve stopnje je zato ob smiselni uporabi določbe 383. člena ZKP upravičeno zavrglo njihov predlog kot nedovoljen.