obnova kazenskega postopka - kriva izpovedba - nova dejstva - novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi, ki jih obsojenec navaja šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo, se ne presojajo v tem postopku, ampak so lahko podlaga za novo zahtevo za obnovo postopka.
ZKP člen 191, 191/2, 191/2-3, 191, 191/2, 191/2-3.
pripor - ponovitvena nevarnost
Zoper obdolženca je odrejen pripor zaradi desetih kaznivih dejanj velike tatvine (vlomi v stanovanjske hiše) v časovnem razdobju šestih mesecev, je brez zaposlitve in rednih sredstev.
Četudi so storilci kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja pri vdoru v stanovanjsko hišo lastnika telesno poškodovali, pa so bili obtoženi na podlagi vloženega obtožnega predloga le zaradi kaznivega dejanja po členu 71/1 KZ RS, sodišče v istem postopku ne sme obravnavati dejanja v zvezi s povzročeno telesno poškodbo in se sodba lahko nanaša le na dejanje, ki je predmet obtožbe.
ZKP člen 366, 366/1, 385, 385/1, 366, 366/1, 385, 385/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Kadar prvostopno sodišče o obstoju ali neobstoju odločilnega dejstva sklepa na podlagi posrednih dokazov in ugotovi, da je v zvezi s tem podan sklenjen krog indicev, ne izvede pa razpoložljivega neposrednega dokaza (vpogled listine), ki po zatrjevanju obdolženca narekuje drugačne zaključke, je podan tehten dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki v skladu s 1. odst. 385. člena ZKP narekuje razveljavitev sodbe ali obravnavo pred sodiščem druge stopnje.
Samo dejstvo, da je zastavna pravica akcesorna glede na osnovni posel, iz katerega izvira terjatev, ki se zavaruje, še ne pomeni, da za takšno pogodbo ni potrebno soglasje določenega organa upravljanja.
V primeru, da se ugotovi, da soglasje za zastavno pogodbo ni bilo dano, se po 4. odstavku 55. člena ZOR šteje, da ta pogodba ni bila sklenjena.
nadaljevano kaznivo dejanje - roparska tatvina - velika tatvina
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v korist obtoženca ko je uporabilo inštitut nadaljevanega kaznivega dejanja ob izvršenem kaznivem dejanju roparske tatvine po členu 167 KZ RS in ob štirih poskusih kaznivega dejanja velike tatvine po členu 166/1 točka 1 KZ RS, saj glede na objekt kazenskopravnega varstva ne gre za identična kazniva dejanja. Ker je izostala pritožba javnega tožilca, navedene kršitve ni bilo mogoče odpraviti.
V primeru, da opis kaznivega dejanja po čl. 223 KZS ne vsebuje posebnega naziva uradnega dejanja, katerega izvršitev je storilec preprečil uradni osebi, je pa to dejanje opisano, izrek sodbe ni nerazumljiv in ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 364. čl. ZKP.
V primeru vrnitve zaplenjenega premoženja na podlagi odločbe 145 člena ZIKS-a deluje sodba ex tunc, torej kot da premoženje ni bilo nikoli zaplenjeno, vrne pa se na ta način, da se v zemljiški knjigi opravijo ustrezni vpisi. Vendar navedena odločba še ne pomeni, da se zaradi nje razveljavijo vsi morebitni pravni akti, na podlagi katerih je prihajala lastninska pravica oziroma pravica uporabe na tem premoženju.
KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 8, 8/1, 4, 4/2, 8, 8/1.
milejši zakon - protipravnost dejanja - igranje na srečo
Ker so z novo zakonsko ureditvijo tudi v lokalih zasebnikov dovoljene igre na srečo z igralnimi avtomati, je s tem dejanje po I. odst. 234. čl. KZ RS izgubilo element protipravnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034768
ZPP-77 člen 154, 154/2, 354, 354/2, 354/2-13.
izvenzakonska življenjska skupnost - dogovor o skupni gradnji - ustni dogovor o skupni gradnji - realizacija dogovora - solastnina - velikost solastninskega deleža - dokazna ocena - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Sodišče druge stopnje, na podlagi izvedenih dokazov, iz razlogov, ki jih je navedlo že prvo sodišče, nima pomislekov, da sta bili pravdni stranki res že v času gradnje predmetne hiše sporazumni, kako gradita skupno hišo, kakor to trdi tožnica. Na tako njuno takratno voljo je mogoče sklepati zlasti iz dejstva, da sta pravdni stranki živeli že pred tem v skupnem stanovanju ter sta se takoj po dograditvi hiše vselila z otrokom v to stanovanje, ko sta tudi sklenila zakonsko zvezo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da prvo sodišče ne sprejema, ker ni dokazana, trditve tožnice, da sta solastninska deleža pravdnih strank na skupni hiši enaka. O takem (izrecnem) dogovoru niti tožnica nič določnejšega ne pove, temveč le omenja soglasje pravdnih strank, da naj bi toženec financiral predvsem izdatke v zvezi z gradnjo hiše, tožnica pa ostale skupne izdatke.
Za odločitev o pravdnih stroških je imelo prvo sodišče podlago v določilu drugega odstavka 154. člena ZPP. Tožnica res ni v celoti, temveč je le delno uspela v pravdi, vendar odločitev, da v tem primeru trpita pravdni stranki vsaka svoje pravdne stroške, ni v nasprotju z omenjenim ali drugimi določili ZPP. Za tako odločitev namreč ni pomembno le s kakšnim sorazmernim delom zahtevka je tožnica uspela (zahtevala je 50 % delež, prisojen pa je bil le 20 % delež, kar pomeni 40 % uspeh v pravdi), temveč tudi druge okoliščine, med katerimi je upoštevno tudi dejstvo, da zaradi zavrnjenega dela zahtevka niso nastali posebni stroški.
Ni moč soglašati z naziranjem, da je storilčevo ravnanje, zgolj zato, ker gre za tujega državljana, ki je v svoji potni listini predrugačil uradni zaznamek tuje carinske službe, opredeliti kot neznatno družbeno nevarnost. Sprejeti tako stališče bi pomenilo soglašati s tem, da v tujini ne bi bilo sankcionirano nedovoljeno predrugačenje potnih listin, ki jih je izdala naša država. Nenazadnje pa bi bil tak sklep v nasprotju z načelom univerzalnosti vsebovanem v 2. odstavku 107. člena KZJ.
Obtoženec je izbrisal iz svojega vozniškega dovoljenja vpisano prepoved vožnje motornega vozila, izrečeno v postopku sodnika za prekrške, in ga še dalje uporabljal. Zagovornik v pogojni obsodbi predlaga milejšo sankcijo, ne da bi podal konkreten predlog. Ne glede na takšno pomanjkljivost je bila pritožba zavrnjena, ker je bilo ocenjeno, da je sankcija ustrezna.
Izrečena sodba, s katero je obtoženec obsojen na zaporno kazen razen v primeru, ki ga ureja 1. odstavek 353. čl. ZKP, ne predstavlja okoliščine, ki sama zase kaže na nevarnost, da bi obtoženec pobegnil, podane morajo biti še druge okoliščine, kot jih določa 1. točka II.
Če tožilec med glavno obravnavo razširi obtožbo za novo kaznivo dejanje, predsednik senata vpraša obtoženca, ali je razumel obtožbo in potem pozove obtoženca naj se izjavi o novi točki obtožbe in naj pove svoj zagovor.
Sodišče prve stopnje se je pri ugotovitvi višine odškodnine za (materialno) škodo, nastalo s kršitvijo pogodbe o delu, utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki temelji samo na podatkih spisa, ker drugi podatki zaradi vojne na območju nastanka škode niso dostopni.
Z izbrisom vpisanega varstvenega ukrepa v vozniškem dovoljenju storilec onemogoči uradni osebi, kateri predloži takšno dovoljenje, da bi ugotovila, ali obtoženec sme voziti motorno vozilo oziroma ali mu je izrečena prepoved vožnje za določen čas.