nadaljevano kaznivo dejanje - roparska tatvina - velika tatvina
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v korist obtoženca ko je uporabilo inštitut nadaljevanega kaznivega dejanja ob izvršenem kaznivem dejanju roparske tatvine po členu 167 KZ RS in ob štirih poskusih kaznivega dejanja velike tatvine po členu 166/1 točka 1 KZ RS, saj glede na objekt kazenskopravnega varstva ne gre za identična kazniva dejanja. Ker je izostala pritožba javnega tožilca, navedene kršitve ni bilo mogoče odpraviti.
V primeru, da opis kaznivega dejanja po čl. 223 KZS ne vsebuje posebnega naziva uradnega dejanja, katerega izvršitev je storilec preprečil uradni osebi, je pa to dejanje opisano, izrek sodbe ni nerazumljiv in ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 364. čl. ZKP.
Samo dejstvo, da je zastavna pravica akcesorna glede na osnovni posel, iz katerega izvira terjatev, ki se zavaruje, še ne pomeni, da za takšno pogodbo ni potrebno soglasje določenega organa upravljanja.
V primeru, da se ugotovi, da soglasje za zastavno pogodbo ni bilo dano, se po 4. odstavku 55. člena ZOR šteje, da ta pogodba ni bila sklenjena.
Četudi so storilci kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja pri vdoru v stanovanjsko hišo lastnika telesno poškodovali, pa so bili obtoženi na podlagi vloženega obtožnega predloga le zaradi kaznivega dejanja po členu 71/1 KZ RS, sodišče v istem postopku ne sme obravnavati dejanja v zvezi s povzročeno telesno poškodbo in se sodba lahko nanaša le na dejanje, ki je predmet obtožbe.
ZKP člen 191, 191/2, 191/2-3, 191, 191/2, 191/2-3.
pripor - ponovitvena nevarnost
Zoper obdolženca je odrejen pripor zaradi desetih kaznivih dejanj velike tatvine (vlomi v stanovanjske hiše) v časovnem razdobju šestih mesecev, je brez zaposlitve in rednih sredstev.
pasivna legitimacija - zakupna pogodba - poslovni prostor
Pri odtujitvi nepremičnine, ki so bile pred tem izročene nekomu v najem, stopi pridobitelj nepremičnine na mesto prvotnega najemodajalca in nastajajo potem pravice in obveznosti iz najema med njim in njemnikom. Zato lahko zahteva najemnik na osnovi navedene najemne pogodbe povrnitev odškodnine ne le od prvotnega najemodajalca, ampak tudi od novega pridobitelja na podlagi 1. odstavka 591. člena ZOR-a.
Obdolženec je ravnal malomarno pri odkupu odpadnih surovin, ker se pri prevzemu ni prepričal, kje so dobili Romi prinešeno odpadno blago, čeravno je lahko sklepal, da takega blaga niso mogli dobiti drugje, kot da so ga ukradli.
V primeru vrnitve zaplenjenega premoženja na podlagi odločbe 145 člena ZIKS-a deluje sodba ex tunc, torej kot da premoženje ni bilo nikoli zaplenjeno, vrne pa se na ta način, da se v zemljiški knjigi opravijo ustrezni vpisi. Vendar navedena odločba še ne pomeni, da se zaradi nje razveljavijo vsi morebitni pravni akti, na podlagi katerih je prihajala lastninska pravica oziroma pravica uporabe na tem premoženju.
obnova kazenskega postopka - kriva izpovedba - nova dejstva - novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi, ki jih obsojenec navaja šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo, se ne presojajo v tem postopku, ampak so lahko podlaga za novo zahtevo za obnovo postopka.
Z izbrisom vpisanega varstvenega ukrepa v vozniškem dovoljenju storilec onemogoči uradni osebi, kateri predloži takšno dovoljenje, da bi ugotovila, ali obtoženec sme voziti motorno vozilo oziroma ali mu je izrečena prepoved vožnje za določen čas.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20030
ZKP člen 448, 448. KZJ člen 59, 59.
sodni opomin
Družbena nevarnost obdolženk je majhna, ker do sedaj še nista bili kaznovani, majhna je tudi nevarnost, da bi ponavljali kazniva dejanja, saj so prenehale okoliščine, v katerih sta storili kazniva dejanja.
Lahka telesna poškodba pri kaznivem dejanju nasilniškega obnašanja po členu 222/2 KZS ni objektivni pogoj kaznivosti, saj bi bil sicer tisti, ki se je nasilniško obnašal, ni pa sodeloval pri povzročitvi lahke telesne poškodbe, v slabšem položaju kot storilec, ki je sodeloval v pretepu, v katerem je bil kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, upoštevaje pri tem predpisane kazni za navedeni kaznivi dejanji.
Sodišče prve stopnje se je pri ugotovitvi višine odškodnine za (materialno) škodo, nastalo s kršitvijo pogodbe o delu, utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki temelji samo na podatkih spisa, ker drugi podatki zaradi vojne na območju nastanka škode niso dostopni.
ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/1, 270, 270/1, 270/2, 274, 274/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - akceptni nalog - verjetnost obstoja terjatve - predlog za določitev varščine
Na dolžnikov predlog naloži sodišče upniku v zavarovanje škode zaradi začasne odredbe polog varščine takrat, ko to zahtevajo okoliščine primera. Če je obstoj upnikove terjatve zelo verjetno izkazan, zaradi česar ni videti nevarnosti, da bi bila začasna odredba neutemeljena, sodišče predlogu za varščino ne bo ugodilo.
Če tožilec med glavno obravnavo razširi obtožbo za novo kaznivo dejanje, predsednik senata vpraša obtoženca, ali je razumel obtožbo in potem pozove obtoženca naj se izjavi o novi točki obtožbe in naj pove svoj zagovor.
Izrečena sodba, s katero je obtoženec obsojen na zaporno kazen razen v primeru, ki ga ureja 1. odstavek 353. čl. ZKP, ne predstavlja okoliščine, ki sama zase kaže na nevarnost, da bi obtoženec pobegnil, podane morajo biti še druge okoliščine, kot jih določa 1. točka II.
V sporu med sosedi je prišlo do razžalitve (verbalne in realne). Zatrjevana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja (ni bil pribavljen zapisnik policije, ki je prišla na klic zasebne tožilke intervenirat) ni podana.