neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo stvari - upravljavec proge - jahališče na hipodromu - izvedba projekta - izdelava betonskih elementov - pogodbena obveznost - korist - konkretno in realno prikrajšanje - sodba presenečenja - pravni temelj terjatve
Subjektivno presenečenje in razočaranje stranke nad odločitvijo sodišča še ne utemeljujeta očitka o sodbi presenečenja. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo biti sodišče prve stopnje usmerjeno v razreševanje vprašanja, kako in s čim tožena stranka ni (neupravičeno) obogatena. Izhodišče je namreč nasprotno. Za uspeh zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi bi moralo biti izkazano, da je tožena stranka bila obogatena.
postopek proti mladoletnikom - pripravljalni postopek - krajevna pristojnost - stalno prebivališče - kraj storitve kaznivega dejanja
Za postopek proti mladoletniku je praviloma krajevno pristojno sodišče po kraju njegovega stalnega prebivališča. Le izjemoma je možna regresija k splošni določbi prvega odstavka 26. člena ZKP, ki kot krajevno pristojno določa sodišče po kraju izvršenega kaznivega dejanja.
plačilo odškodnine - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - prometna nesreča
Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da je (tudi takrat, ko je predmet odločanja le odmera odškodnine za posamezno obliko škode) pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, ter da izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami. Glede na navedeno je torej pravilen pristop pri odmeri odškodnine in objektivizaciji le-te, da se primerja odmerjeno odškodnino kot celoto in ne po posameznih postavkah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00083892
URS člen 54. DZ člen 7, 138, 139, 141, 141/1, 189, 190. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 125a, 125a/4.
mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - vročanje pošiljk - prepozna pripravljalna vloga
Pritrditi je pritožbi predlagateljice, da bi stalno prebivališče hčerk bilo potrebno določiti na njenem naslovu. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo, da bosta deklici več nočitev imeli na naslovu predlagateljice (v roku 14 dni je 9 nočitev pri predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu 5) in da tudi sicer predlagateljica za deklici ureja vsa plačila v zvezi z obiskovanjem vrtca in šole, tudi ju večinoma ona vozi na zdravstvene preglede.
odškodninski spor - prometna nesreča - trčenje avtomobila in kolesarja - vožnja kolesarja po napačnem voznem pasu - vmesna sodba - soprispevek oškodovanca - vožnja brez čelade - skrajna skrbnost - avto kot nevarna stvar
Pritožba priznava, da je tožnik v križišče zapeljal po levi kolesarski stezi, v nasprotni smeri od dovoljene za kolesarje, a meni, da to ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Pritožbeno sodišče meni ravno nasprotno, da je tožnikova vožnja v nasprotno smer od dovoljene še kako pomembna za nastanek škodnega dogodka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila zaradi take tožnikove vožnje lahko pazljivost voznice manjša, saj ni mogla pričakovati, da bo z leve pripeljal kolesar, ter da bi se moral kolesar zavedati, da vozi po napačni strani cestišča in biti zato še bolj pazljiv.
V obravnavani zadevi je bil ugotovljen 50 % soprispevek tožnika. V tem je upoštevano na eni strani dejstvo, da je zavarovanka tožene stranke imetnica nevarne stvari, ki je kršila vsaj 45. člen ZPrCP in ni ravnala s skrajno skrbnostjo, da dogodek ni bil povsem nepričakovan, saj bi se voznica morala zavedati, da lahko čez prehod za pešce z vsake strani lahko pride vsaj pešec, če ne (glede na naravo kolesarskega prometa v Ljubljani) tudi kolesar, in bi zato morala v takšni situaciji še zmanjšati hitrost. Na drugi strani je bilo upoštevano, da je tožnik v križišče zapeljal skozi rdečo luč na semaforju in to z nasprotne smeri od dovoljene ter da očitno ni opazil vozila zavarovanke tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00082756
ZZK-1 člen 149, 150, 243, 243/3, 243/3-4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
tožba na izselitev in izročitev nepremičnine - predlog za prekinitev postopka - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost prodajne pogodbe kot predhodno vprašanje - ugotovitev ničnosti kot prehodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - obstoj pravnomočne sodbe - vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe - zamudna sodba - izpodbijanje materialnopravne neveljavnosti vknjižbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke - nerelevantna dejstva - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi toženka morala ugovor ničnosti oziroma navideznosti (neobstoj) sklenjene prodajne pogodbe uveljavljati že v predhodnem sodnem postopku, v katerem je bila izdana zamudna sodba. Sodišče je tudi pravilno odločilo, da ni bilo dolžno prekiniti obravnavanega postopka. Sodišče je pravilno obrazložilo, da ugotovitev ničnosti sklenjenih prodajnih pogodb ne predstavlja prehodnega vprašanja v tem postopku, saj rešitev tega pravnega vprašanja ne more spremeniti odločitve sodišča v tem postopku oziroma to vprašanje v konkretnem postopku ni pravno relevantno. Tudi če bi sodišče odločilo, da sta pogodbi nični oziroma ne obstajata, prikrivata pa neke druge pogodbe, takšna ugotovitev ne more biti podlaga za izbris vknjižbe lastninske pravice tožnika, ki temelji na sodni odločbi.
podjemna pogodba - oprava dogovorjenega dela - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - pojasnilna dolžnost - nadaljevanje del - vremenske razmere
Opravljena dela ne predstavljajo nujnih nepredvidenih del, ki bi jih izvajalec lahko izvedel brez poprejšnjega soglasja naročnika (653. člen OZ). Tožeča stranka hkrati z opredelitvijo del za nujna zatrjuje (vendar ne dokaže), da se je toženka z njimi in njihovim plačilom strinjala. Nujnost del torej že po navedbah nje same ni bila takšna, da si ne bi mogla predhodno priskrbeti soglasja toženke za njihovo izvedbo ali pa izvedbo del prepustiti njej.
pravnomočnost odločitve - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - sklep o prodaji - zavrženje pritožbe - pravočasnost pritožbe - pritožba zoper pravnomočen sklep
Nobenega od vprašanj, ki jih s pritožbo dolžnik ponovno načenja (in pomenijo nestrinjanje s pravnomočnimi odločitvami sodišča) v tem pritožbenem postopku ni mogoče reševati. V tem pritožbenem postopku ni mogoče (ponovno) presojati dolžnikovih navedb v zvezi s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja.
Preizkus po uradni dolžnosti je pokazal, da so utemeljeni zaključki prvostopenjskega sodišča, ko je pritrdilo preiskovalnemu sodniku v zanesljivi ugotovitvi, da A. A. dejansko uživa začasno mednarodno zaščito, ki se izteče šele dne 11. 11. 2029, zaradi česar (ter ob upoštevanju mednarodno pravnega načela nevračanja) pogoji za njegovo izročitev Republiki X niso podani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083502
ZIZ člen 29a, 272, 272/1. ZVPot člen 24, 24/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - kršitev pravice do izjave - kredit v CHF - varstvo potrošnikov - verjetnost terjatve - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe
Iz toženkinih ugovornih trditev izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, tudi na okoliščino, da lahko valutno tveganje, ki navzgor ni omejeno, pomembno vpliva na njuno plačilno sposobnost. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnikov, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vračunanje daril v dedni delež - volja zapustnika - dokazno breme - pravno vprašanje - pomanjkanje pravnega interesa
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za prevalitev dokaznega bremena glede vsebine zapustničine volje na sodedinjo, ki je zahtevala vračunanje daril. Ne le zato, ker je zapustnikovo voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, dolžan dokazati dedič, ki takšno voljo zatrjuje, temveč predvsem zato, ker pride do vračunanja po samem zakonu, zato dedič, ki uveljavlja vračunanje, nima pravnega interesa za tožbo.
dedovanje države - kaducitetna pravica države - zapuščina brez dediča - obseg zapuščine - obstoj zapuščine - motorno vozilo
Obe sporni vozili sta bili v času zapustničine smrti po podatkih javne evidence (ERISK) še v njeni lasti, kar skladno z 11. točko 3. člena ZMV-1 vzpostavlja domnevo lastništva. RS izpostavlja dvom v obstoj vozil le v času odločanja sodišča, kar je nepomembno. Morebitna odtujitev ali uničenje vozil, do katerih je prišlo po smrti zapustnice, na odločitev o izročitvi zapuščine brez dediča v last pritožnice ne vplivata, še manj to velja za morebitno spremembo lokacije vozil.
izvršba na nepremičnino - breme takojšnega grajanja procesnih kršitev - ocena vrednosti nepremičnine - prosta presoja
Dolžnik je bil na naroku zastopan po pooblaščencu odvetniku ter izvedencu postavljal vprašanja, na katera je ta podal odgovore, ki jih sodišče prve stopnje med drugim povzema v izpodbijanem sklepu in ki jih dolžnik izpodbija sedaj v obravnavani pritožbi. Izvajanje dokazov je procesno dejanje, napake pri izvajanju dokazov pa predstavljajo procesne kršitve. Takšne kršitve pa je dolžna stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej jo grajati na naroku samem, sicer tega ne more več uveljavljati pred sodiščem druge stopnje.
Zapriseženi sodni cenilec je strokovnjak s svojega področja, vsak sodni cenilec pa pri svojem delu kot splošno znano dejstvo ima tudi nekaj prostega polja ocenjevanja. Ocenjevanje nepremičnin ni in tudi ne more biti povsem natančno matematično opravilo, pri katerem bi morali nujno vsi cenilci po opravljenih cenitvah iste nepremičnine priti do povsem enakih ugotovitev in zaključkov.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 5/1-14, 12, 12/2, 12/3, 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - načelo ne bis in idem - vsebinsko odločanje - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Drži sicer, da lahko stranka predlog za en postopek (za isto taksno obveznost - npr. za tožbo ali pritožbo) in ob enakih okoliščinah poda le enkrat. Vendar gre v obravnavani zadevi za dve različni taksni obveznosti in s tem za dva različna predloga za taksno oprostitev. Zato je zmotno stališče, da prepoved ne bis in idem velja tudi v tem primeru.
stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti - ugovor stvarne pristojnosti - zavrženje ugovora - določitev vrednosti spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja glavne stvari - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sprememba okoliščin med postopkom - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - namen zakonske določbe
V primeru, ko pride po vročitvi tožbe (in odgovoru nanj) do sprememb okoliščin, za kar gre tudi v tem primeru, ko je tožeča stranka natančneje/dodatneje opredelila vrednost spornega predmeta za vsakega od nedenarnih zahtevkov, in bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, se te ne upoštevajo. Ko tožena stranka v odgovoru na tožbo ne ugovarja pristojnosti, nastopi pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), po katerem velja, da ostane sodišče med pravdo pristojno, ne glede na spremembo okoliščin, na katere se ta pristojnost opira. Sodišče, ki je bilo pristojno v času vložitve tožbe, ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine (tretji odstavek 17. člena ZPP). To pravilo, ki velja po noveli ZPP-E tudi v razmerju med okrajnim in okrožnim sodiščem, namreč služi načelu ekonomičnosti in pospešitvi zadeve.
spor majhne vrednosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepotreben dokaz - ugovor zapadlosti terjatve - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti - delno poplačilo dolga - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Izvedba toženkinega zaslišanja ni bila potrebna, saj glede na njene trditve o zapadlosti terjatve ne bi mogla pripeljati do zavrnitve zahtevka.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med drugim tudi evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri čemer za te potrebe pridobi strokovno podlago. Ko to strokovno podlago pridobi, se zainteresirane osebe o njej lahko izjavijo.
Sodišče s tem sklepom presodi zgolj skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost). Gre za vmesni ugotovitveni postopek, saj se v njem obravnava izvedba parcelacije za zagotovitev ustrezne podlage za izvedbo vpisa in se presojajo morebitni ugovori udeležencev zoper tako strokovno podlago, medtem ko je upravnemu organu (katastru nepremičnin) pridržan le katastrski vpis. Obliko, vsebino in sestavine elaborata oziroma strokovne podlage pa natančneje določa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki velja od 4. 4. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik), pred tem pa je navedeno urejal Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
URS člen 21, 21/1, 26. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 247, 247/5.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - bivalne razmere v zaporu - položaj zapornikov - nehumano ravnanje - zastaranje odškodninske terjatve - bivalni prostor - prostorska stiska - ogroženost zapornika - poslabšanje sluha - informativni dokaz - poziv sodišča na predložitev listin - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca
Za nehumane in ponižujoče pogoje bivanja zaprtih oseb gre le v primeru, če so celice ekstremno prezasedene ali če gre za kombinacijo več negativnih elementov, kot so nezadostno število postelj, slaba higiena, nezadostno prezračevanje, ogrevanje, osvetlitev, ipd. Skladno z izoblikovano sodno prakso je v primerih, ko ima posameznik na voljo 3 do 4 m² prostora, kršitev podana, če sovpade z drugimi neustreznimi okoliščinami bivanja, kadar je na voljo več kot 4 m² prostora, se pomanjkanje prostora ne šteje kot odločilen dejavnik in je kršitev podana le, če to narekujejo druge neustrezne razmere. Manjši ko je bivalni prostor, večji vpliv bodo na kvaliteto bivanja imele ostale morebitne neugodne okoliščine in več ugodnosti bo potrebnih za kompenzacijo osnovnega problema prostorskega manjka. Manjši ko je bivalni prostor, večjega pomena bodo predvsem tiste ugodnosti, ki zaprti osebi omogočajo preživljanje časa zunaj celice (rekreacija, gibanje po ostalih delih ustanove, organizirana izobraževanja in druge aktivnosti, obiski, delo, ipd.).
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - kriterij za presojo nevarnosti za policiste - naloge policije - delo policista - običajne nevarnosti - večje tveganje - nepredvidljiv dogodek - alkoholiziranost - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dejstva - intenziteta in trajanje strahu - porušeno duševno ravnovesje - zadostna trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - preizkus dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb - pravni standard natančnega opisa - sporočilni pomen besedila - opisni pomen besed - dokazno pravo - sodna praksa
V sodni praksi so učvrščena abstraktna merila, kdaj je delo policista nevarna dejavnost. Za takšno nevarnost gre, kadar opravlja delo, pri katerem obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode za življenje ali zdravje ljudi. Nevarnost lahko izvira bodisi iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem navkljub skrbnosti ni mogoče preprečiti nastanka škode, bodisi iz posebnih okoliščin, v katerih je policist opravljal sicer nenevarno dejavnost. Iz ustaljene sodne prakse ne izhaja niti, da je policistova dejavnost povečano nevarna zgolj, kadar mu škodo povzroči neposredni agresivni upor kršitelja, niti, da je povečana nevarnost omejena le na nekatere policijske naloge (denimo intervencijo z uporabo prisilnih sredstev), med katerimi ne more biti kontrole prometa. Meja, ki loči običajna tveganja policista od dejavnosti s povečano nevarnostjo, je v obravnavanem presežena blago, a presežena je vendarle. Okoliščine, ki so v tožnikovo samo po sebi nenevarno kontroliranje cestnega prometa vnesle upoštevno mero neobvladljivosti in zato povečanega škodnega tveganja, so preplet naslednjega: (i) voznik kolesa z motorjem policistoma na njun znak ni ustavil, zato sta mu z vozilom sledila, ga prehitela in ga "zaustavila"; (ii) tožnik se je peš približal močno alkoholiziranemu vozniku, ki je sedel na sicer mirujočem, a še ne ugasnjenem 55 kg težkem kolesu z motorjem, stopil predenj in ga prijel za krmilo; (iii) tožnik tedaj ni vedel, ali bo voznik morda znova pobegnil ali pa namerava dati v nevtralno prestavo in vozilo "ustaviti"; (iv) močno alkoholizirani motorist se je z vozilom vred začel nagibati in tožnik ju je z držanjem krmila vozila zadrževal pred padcem ter si pri tem poškodoval palec na roki; (v) vse to se je dogajalo na klancu.
Sodnik izvedencu ne sme prepustiti ugotavljanja t. i. navadnih dejstev - tistih, za katerih spoznanje ni treba strokovnega znanja. In vprašanje, kaj je tožnik notranje doživljal in kako močno, je v izhodišču takšno. Izvedenec lahko sodišču pomaga s strokovnim pojasnilom, kakšen strah je glede na poškodbo in postopek zdravljenja hipotetično mogoče doživeti. Ne more in ne sme pa nadomestiti ugotavljanja sodišča o tem, ali se je tožnik resnično bal in kako močno. Če bi sodišče ugotavljanje preprostih dejstev, ki ne terjajo posebnih strokovnih znanj, prevalilo na izvedenca, bi s tem nanj v nasprotju z URS preneslo funkcijo sojenja
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083520
ZIZ člen 272.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - ugotovitev ničnosti pogodbe - kredit v CHF - sklepčnost trditev - verjetnost terjatve - začasni ukrepi - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - težko nadomestljiva škoda - pojasnilna dolžnost banke - kondikcijski zahtevek - zastaranje - namen zavarovanja z začasno odredbo
Začasna odložitev plačevanja mesečnih obrokov je glede na zavezujoča stališča SEU praviloma potrebna, kadar (i) ima sodišče dovolj indicev o nepoštenosti pogodbenih pogojev in je zato verjetno, da je pogodba nična ali (vsaj) da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov, in (ii) je le z odložitvijo mogoče doseči polni učinek odločitve o ničnosti nepoštenih pogojev. V jeziku 272. člena ZIZ prvo ustreza pojmu verjetnosti terjatve, drugo pa nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
Opozorila ne dosežejo visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti. Ostajajo namreč na ravni abstraktne omembe možnosti spreminjanja tečaja in njenega bistvenega vpliva na obrok in glavnico. V njih ni sporočila o realni možnosti zelo velike depreciacije domače valute (kot posledice izjemnih dogodkov v dolgoletni odplačilni dobi), ki da lahko konkretno ohromi zmožnost tožnikov plačevati obroke.
Prvostopenjsko sodišče je težko nadomestljivo škodo tožnikov oprlo na pravilno razlago 272. člena ZIZ, prav pa je ugotovilo tudi dejstva, ki jih je podredilo zadevni normi. To so dejstva, da sta tožnika toženki verjetno že plačala več, kot sta v evrih od nje prejela, in da v okviru te pravde, četudi bi z njo uspela, ne bi mogla doseči polnega učinka končne meritorne sodbe, kajti tožbo bi morala spreminjati in celo vložiti novo.
Zadržano učinkovanje poslov pomeni, da tožnikoma obrokov, ki zapadejo v času veljavnosti začasne odredbe, ni treba izpolniti. Začasna odredba tako pravno legitimira njuno pasivnost, ki zato nima znakov kršitve pogodbe. Cilj začasne odredbe torej ni uresničljiv, kot želita prikazati tožnika, šele z nekakšno (denarno) prisilitvijo tožnikov v opustitev. Pač pa ga tožnika dosežeta neposredno sama - tako da pogodbe v času moratorija, ki ga uvaja začasna odredba, ne izpolnjujeta. Za to po naravi stvari zoper toženo banko ne potrebujeta ne izvršilnega sredstva ne preteče denarne kazni.