Iz povzetih procesnih opravil in vlog v spisu izhaja, da je predlagatelj sam povzročil, da do vsebinske obravnave predloga, ki ga je vložil, ni prišlo. Nasprotna udeleženka je bila v ugovornem postopku uspešna, naroka na katerem bi se predlog vsebinsko obravnaval ter bi se lahko dokazno ovrednotile okoliščine primera, pa ni bilo zaradi razlogov na strani predlagatelja. Zato ni mogoče ugotavljati (niti za potrebe stroškovne odločitve), ali sta oba udeleženca prispevala h konfliktni situaciji, ki naj bi opravičevala vložitev tega predloga.
prikrajšanje solastnika - souporaba nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - uporabnina za nepremičnino - onemogočanje uporabe nepremičnine solastniku
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik privolil v svoje prikrajšanje, ki mu je nastalo, ker nepremičnine ni uporabljal, ni pa uspel dokazati, da bi mu toženke onemogočale souporabo nepremičnine.
ZDR-1 člen 49, 49/4, 118.. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - direktor - razrešitev s funkcije - sodna razveza
Vrhovno sodišče je glede določbe četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 zavzelo stališče, da je določba kogentne narave, zato se tožnik v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije predsednika uprave ni mogel veljavno dogovoriti za prenehanje prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker ta pogodba o zaposlitvi s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi ni prenehala veljati, je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki nezakonito.
stroški postopka - umik tožbe zaradi izpolnitve - pravočasen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Drži tudi pritožbeni očitek, da tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati toženi stranki pravdnih stroškov, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar je v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.
utemeljen sum - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici je potrebno opraviti presojo, ali so dokazi, ki so bili izvedeni v preiskavi, stopnjo utemeljenega suma omajali do te mere, da bi bilo potrebno pripor zoper obdolženca odpraviti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042277
ZDR-1 člen 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12.. OZ člen 131, 149, 153, 153/2, 171, 179, 179/2.. ZVISJV-UPB2 člen 23.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - strah
Kot nevarno dejavnost je mogoče šteti dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi, nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem tako s skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti okoliščin, v katerih bi bila nevarna dejavnost izvajana. Glede na sevanje, ki ga predstavlja vir (izotop), ki ga je treba po opravljeni ekspoziciji spraviti v vsebnik, je tudi defektoskop mogoče šteti za nevarno stvar v smislu 149. člena OZ.
Glede na ugotovljeno, da je bil defektoskop okvarjen, da tožnika nista bila ustrezno usposobljena za ravnanje z njim, da tožena stranka ni izvajala rednega pregledovana defektoskopa in ni skrbela za kalibracijo merilnika, da je tožena stranka tudi kršila določbe dolžnega nadzorstva po 5., 7. in 8. točki 23. člena Zakona o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti in določbe Pravilnika o uporabi virov sevanja sevalni dejavnosti, tožnikoma ni mogoče pripisati sokrivde za nastalo škodo.
plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - čista denarna terjatev - direktno sodno varstvo
Tožnik je za celotno vtoževano obdobje zahteval plačilo za dejansko opravljeno delo, zato gre za čisto denarno terjatev, za katero je dopustno direktno sodno varstvo v okviru zastaralnega roka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040010
ZPP člen 2, 2/1, 226, 227, 350, 350/3. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3, 65, 65/6, 87, 87/1. SPZ člen 40, 57, 57/1, 60, 60/1, 64, 64/1, 64/2. OZ člen 50, 50/1, 54, 54/1, 104, 104/2, 520, 520/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na zarubljenem predmetu - odločitev sodišča preko postavljenega zahtevka - najemna pogodba - posest stvari - lastnik stvari - rubež - poslovni prostor - proizvodna dejavnost - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na premičnini - dobra vera - razpolagalna sposobnost - veljavni pravni naslov - kupna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - veljavnost pogodbe - dogovorjena obličnost pogodbe - vpis zastavne pravice - rok za plačilo - bistvena sestavina pogodbe - pridržek lastninske pravice na premičnini - pravica, ki preprečuje izvršbo - izročitev stvari v posest - pravica do izjave - prepozno predložen dokaz - dokaz z vpogledom v listino
Glede na to, da se tožnica sklicuje na prvi odstavek 60. člen SPZ (ki določa, da se lastninska pravica na premičnini pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja) in poudarja, da so bile zarubljene stvari v njeni posesti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za pridobitev lastninske pravice zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo 40. člena SPZ, ki se nanaša na pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, se namreč nanaša tako na nepremičnine kot premičnine. V skladu s to določbo se zato za veljaven prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, ter razpolagalna sposobnost prenosnika. Pravni naslov in razpolagalna sposobnost sta splošna pogoja, in ima le sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev pri premičninah drugačno vsebino kot pri nepremičninah.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00040241
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - izpodbojna zakonska domneva
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče po merilih iz 43. člena tega zakona, last lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ta domneva je izpodbojna, a je pritožnici, na kateri je trditveno in dokazno breme, v postopku ni uspelo izpodbiti.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - pravdna sposobnost stranke - dvom v pravdno sposobnost
Pri odločanju o toženčevi pritožbi zoper izdano zamudno sodbo je treba upoštevati, da so z zdravstveno dokumentacijo in izvedenskim mnenjem izkazane njegove trditve o duševni bolezni oziroma motnji, torej o takšnem duševnem stanju, ki bi lahko vplivalo na toženčevo sposobnost sodelovanja v postopku, kar vse vzbuja utemeljen dvom o pomanjkanju pravdne sposobnosti.
Zbiranje, obdelava, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, pa je v skladu s 149. členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) obvezna gospodarska javna služba, ki jo zagotavlja občina. Slednja pa je tudi predpisala obvezno vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v organiziran sistem odvažanja odpadkov in jim naložila obveznost poravnavanja stroškov.
spor majhne vrednosti - javnopravna odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja državnega organa - premoženjska škoda - kvalificirana stopnja napačnosti - načelo subsidiarnosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039300
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-3. OZ člen 261.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor mednarodne nepristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - tožba in nasprotna tožba - posebna pristojnost - pristojnost za nasprotno tožbo - tožba za vrnitev stvari - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - nasprotna tožba - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - obstoj zapadle terjatve
Ugovor retencijske pravice, podan v postopku po prvotni tožbi, ustvarja zadostno medsebojno zvezo nasprotne tožbe s tožbo (oziroma med obema postopkoma, katerih predmet sta ti dve tožbi), ki utemeljuje uporabo 3. točke 8. člena Uredbe 1215/2012. V nasprotnem primeru (če bi bilo ugodeno toženčevemu ugovoru mednarodne pristojnosti in bi bila nasprotna tožba zavržena), bi slovensko sodišče obravnavalo tožbo, hrvaško sodišče pa (nasprotno) tožbo pod pogojem, da bi jo tožnika vložila. V tem primeru bi prišlo do podvojene in lahko celo različne presoje dejstev glede obstoja terjatve tožnikov, kar pa je v opreki z namenom navedene določbe, ki je v tem, da da se prepreči odvečne postopke in sprejetje medsebojno protislovnih sodnih odločb v različnih postopkih, s čimer se zasleduje interes učinkovitega izvajanja sodne oblasti.
utemeljeni sum - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe, češ da zahtevani dokazni standard utemeljenega suma v predmetni kazenski zadevi ni podan, ker očitki obdolžencu izhajajo le iz indicev, ki ne predstavljajo niti sklenjenega indičnega kroga. Glede na dejstvo, da se obdolženec v preiskavi ni zagovarjal, gre ugotoviti, da zagovornica pri utemeljevanju tega stališča izhaja iz lastne dokazne ocene tekom preiskave zbranih dokazov, ki pa za pritožbeno sodišče ni prepričljiva.
Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041933
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 41.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v odločbah (VIII Ips 17/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 3/2020 in VIII Ips 18/2020) zavzelo stališče, da je pri zagotavljanju tedenskih počitkov vojakom potrebno izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu in skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Tožnik je trdil, da mu tedenski počitek, kljub temu, da so bili v evidencah prosti dnevi predvideni, ni bil omogočen izključno zaradi njegovega dela. Na misiji je bil v vodu za oskrbo, na oddelku vzdrževanja skladiščnih rezervnih delov in je skrbel za nabavo, izdajo in naročanje rezervnih delov za vojaška vozila iz Slovenije. Tedenskega počitka ni imel, ker so morali vozila urgentno popraviti, če se je kaj pokvarilo. Izpovedal je, da je dobil tedenski načrt dela, mesečni pregledi so bili planirani, urgentne zadeve pa se ni dalo planirati. V tedenskem načrtu ni bilo določeno, da je na dan, ki je v evidenci označen kot prost, v delavnici. Vendar pa je moral oditi v delavnico, če je bilo treba zaradi popravila vozila izdati rezervne dele ali narediti kaj drugega v delavnici. Tudi v nedeljo so bili avtomobili v obratovanju. Za skladišče je bil zadolžen samo on, mehaniki pa so bili trije.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo tožnikovi izpovedi o ponavljajočem se, žaljivem in grdem ravnanju z njim v obliki kričanja, vpitja nanj, neprimerne in žaljive komunikacije, zlasti s strani direktorice, pa tudi s strani ustanovitelja toženke in sodelavca (svaka), nenehnih pozivov, naj gre iz družinskega podjetja in izključno njemu namenjene prepovedi oziroma omejitve komunikacije z delavci v delavnici.
Izvedeni dokazi, če se jih ocenjuje kot vsebinsko celoto, potrjujejo, da je v tožnikovem primeru dokazano trpinčenje na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, upoštevajoč vsa ravnanja, obnašanje predpostavljenih in vse sporne dogodke skupaj in v medsebojni povezanosti.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280.
postopek osebnega stečaja - aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - pravni interes za postopek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - domneva insolventnosti
Tekoči izvršilni postopek ni razlog, zaradi katerega bi bil stečajni postopek nedopusten. ZFPPIPP ureja razmerje med obema postopkoma. Zaradi začetka stečajnega postopka sta oba tekoča izvršilna postopka na podlagi zakona prekinjena, v nadaljevanju pa bosta ustavljena. Zato njuna uporaba, z namenom utemeljevanja neobstoja pravnega interesa za vodenje tega postopka, nikakor ne more biti utemeljena. ZFPPIPP izvršilnemu upniku ne odreka možnosti predlagati stečaj nad dolžnikom, prav zato pa uredi razmerje med obema postopkoma. Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad pritožnikom, ker so izpolnjene predpostavke iz 3. točke 231. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 48, 48/1, 121, 121/3, 360, 360/1, 360/2, 364, 364/1, 364/2, 371, 371/10. ZPP člen 111, 111/3.
stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase - rok za ugovor - pravočasnost ugovora - načelo hitrosti stečajnega postopka - prekluzivni rok - dolžnikova pravica do izjave - zmotna uporaba materialnega prava
Tudi po oceni višjega sodišča specialno pravilo (15 dnevni rok) velja zgolj za prednostne terjatve, ki pa imajo v stečajnem postopku poseben položaj (zanje med drugim ne velja obveznost enakega obravnavanja upnikov iz 35. člena ZFPPIPP, prednostnih terjatev ni treba prijaviti ...). Krajši rok je bil določen zaradi varstva in drugačne (privilegirane) obravnave posebne skupine terjatev oziroma upnikov (predvsem delavci stečajnega dolžnika, ki so posebej ranljiva skupina). Podobnega razloga pri terjatvah, zavarovanih z ločitveno pravico, ni najti. Te ne potrebujejo posebne zaščite s strani zakonodajalca, saj jih varuje že ločitvena pravica. Poleg tega bi zakonodajalec, če bi želel, da tudi v primeru poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, velja specialno pravilo (krajši rok za ugovor od roka, kot velja na splošno), torej če bi štel, da je zavarovanje z ločitveno pravico tisti element ali temelj, ki upravičuje uporabo specialnih pravil o krajšem roku), to moral v 371. členu ZFPPIPP tudi izrecno zapisati.