Da obstaja vzročna zveza med ravnanjem obtoženca 19. 4. 2018 in uradnim dejanje, ki ga je v okviru svojih pravic zoper obtoženca opravil oškodovanec 3. 4. 2018, z ugotovitvami katerega pa se obtoženi ni strinjal, kaže dejstvo, da je ob prihodu pred stavbo družbe D., obtoženi iskal ravno oškodovanca, kateremu je tudi očital domnevne nepravilnosti v tem postopku, slednje pa priznava tudi sam obtoženec. Tako tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je obtoženi 19. 4. 2018 poiskal oškodovanca z namenom, da se mu maščuje za predhodni upravni postopek, s katerim se ni strinjal in ko ga je našel, mu verbalno grozil, vanj pljunil in ga tudi fizično napadel. Pritožnica sicer ponavlja zagovor obtoženca, da se je tega dne obtoženi do cestninske baze D. odpravil zato, da bi razjasnil, da nima tahografa, ker ga po uredbi EU 561/2006 ne potrebuje, čemur pa ni mogoče slediti. Če bi bilo to res, potem bi bilo edino logično, da bi obtoženi ob prihodu iskal B. M., ki mu je dan pred tem poslal poziv za predložitev tahografa, in celo prekinil telefonski pogovor pred obravnavanim dogodkom, v katerem mu je obtoženec poskušal pojasniti, da mu tahografa ni potrebno imeti. V nasprotju s tem, pa je obtoženi iskal le oškodovanca, ki pa s tahografom ni imel nobene zveze, kar v povezavi z izrečenimi očitki, ki so se nanašali na predhodni postopek, jasno kaže na obtoženčev namen maščevanja oškodovancu zaradi tega postopka.
OZ člen 104, 122, 190, 659. ZJN-3 člen 67, 95, 95/4, 95/5. ZPVPJN člen 5, 14, 42, 44. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 28, 34.
javni razpis - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodbena cena del - klavzula ključ v roke - dopustnost klavzule - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - neupravičena pridobitev - razveza pogodbe - sprememba pogodbe - spremenjene okoliščine - zmota
Določba, kot je navedena tako v osnutku pogodbe kot v sami pogodbi, definira klavzulo "ključ v roke".
Klavzula "ključ v roke" je dopustna tudi pri drugih pogodbah in ne le pri gradbeni pogodbi.
Iz definicije neupravičene pridobitve je razvidno, da je podana le, če je bil nekdo obogaten na škodo drugega brez pravnega temelja. Pravdni stranki pa sta sklenili pogodbo za sanacijo kmetijskih zemljišč.
Že iz razpisni dokumentaciji priloženega osnutka pogodbe izhaja, da tožena stranka želi skleniti pogodbo za sanacijo točno določenih kmetijskih zemljišč za fiksno ceno, na katero ne bodo vplivala nepredvidena, presežna ali manjkajoča dela. Tožeča stranka je tako zahtevo sprejela že s prijavo na razpis, še dodatno pa s podpisom pogodbe, kjer je dodano le ime klavzule (ključ v roke), ki je bila vsebinsko opredeljena že ob razpisu.
Po sklenitvi pogodbe ne more več uveljavljati, da priprava javnega naročila ni bila skrbna ali da ni pripravljena celotna ustrezna dokumentacija. To je imela možnost storiti le pred prijavo na razpis in uveljavljati v postopku pravnega varstva po - ZPVPJN.
Sodno varstvo po 42. členu ZPVPJN ni namenjeno izbranemu ponudniku, temveč lahko izpodbojnost pogodbe uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, ali zagovornik javnega interesa. Pravni interes za sklenitev pogodbe pa ima lahko le neizbrani ponudnik, kar tožeča stranka ni.
Tožeča stranka ne more zahtevati razveze pogodbe, saj je bila pogodba razvezana že pred vložitvijo tožbe.
Dogovorjena je bila fiksna cena za sanacijo vseh v pogodbi navedenih zemljišč, s spremembo te klavzule pa bi se pogodba tako spremenila, da bi morala tožena stranka izvesti nov postopek javnega naročanja. Sprememba pogodbe brez izvedbe novega javnega naročila, kot jo želi tožeča stranka, pa ni mogoča in je tudi sodišče ne more dovoliti.
Spremenjene okoliščine povzročijo ali razvezo pogodbo ali pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev, nikakor pa ni mogoče oboje naenkrat.
Zmota v obravnavanem primeru ni pravno relevantna, saj tožeča stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo.
ZDR-1 člen 49, 49/4, 118.. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - direktor - razrešitev s funkcije - sodna razveza
Vrhovno sodišče je glede določbe četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 zavzelo stališče, da je določba kogentne narave, zato se tožnik v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije predsednika uprave ni mogel veljavno dogovoriti za prenehanje prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker ta pogodba o zaposlitvi s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi ni prenehala veljati, je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039300
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-3. OZ člen 261.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor mednarodne nepristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - tožba in nasprotna tožba - posebna pristojnost - pristojnost za nasprotno tožbo - tožba za vrnitev stvari - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - nasprotna tožba - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - obstoj zapadle terjatve
Ugovor retencijske pravice, podan v postopku po prvotni tožbi, ustvarja zadostno medsebojno zvezo nasprotne tožbe s tožbo (oziroma med obema postopkoma, katerih predmet sta ti dve tožbi), ki utemeljuje uporabo 3. točke 8. člena Uredbe 1215/2012. V nasprotnem primeru (če bi bilo ugodeno toženčevemu ugovoru mednarodne pristojnosti in bi bila nasprotna tožba zavržena), bi slovensko sodišče obravnavalo tožbo, hrvaško sodišče pa (nasprotno) tožbo pod pogojem, da bi jo tožnika vložila. V tem primeru bi prišlo do podvojene in lahko celo različne presoje dejstev glede obstoja terjatve tožnikov, kar pa je v opreki z namenom navedene določbe, ki je v tem, da da se prepreči odvečne postopke in sprejetje medsebojno protislovnih sodnih odločb v različnih postopkih, s čimer se zasleduje interes učinkovitega izvajanja sodne oblasti.
etažna lastnina - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pravno nasledstvo - skrbnik za poseben primer - procesna legitimacija - vstop v pravni položaj prednika - ugotovitveni sklep
Odločitev o procesni legitimaciji oziroma o obstoju pravnega nasledstva drugega nasprotnega udeleženca po družbi C., v ničemer ne posega v položaj tretjega nasprotnega udeleženca. Sprejeta odločitev ne prejudicira končne odločitve oziroma v ničemer ne poslabšuje njegovega položaja glede končne presoje, ali je lastnik posameznih delov, za katera trdi, da pripadata njemu.
podjemna pogodba - napake izvedenih del - odgovornost podjemnika za napake - pravočasno grajanje napak - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za uporabo 636. člena OZ. Sodišče je namreč ugotovilo, da tudi v kolikor potisk stekla ni bil skladen z naročilom, je toženec morebitne napake grajal šele po treh dneh in še v aprilu (dva meseca po izvedbi) smatral, da je za to odgovoren avtor datotek vzorca. Glede na to pa ni mogoče zaključiti, da se je podjemnik zavedal ali bi se moral zavedati napak dela, če je še naročnik sam za to krivil tretjo osebo in razlog izvira v nejasnosti datotek z vzorci.
začetek postopka osebnega stečaja - sodne počitnice - nujne zadeve - preložitev naroka - zemljiško pismo - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - obstoj upnikove terjatve
Res je pričakovano, da odvetniki dopust koristijo v času sodnih počitnic, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni upravičenega razloga za preložitev naroka.
Dolžnik je vsekakor imel možnost, da si pred narokom zagotovi strokovno pomoč; če odvetnik, ki si ga je najprej izbral, zaradi dopusta ni bil na razpolago (pa o tem niti ni predložil kakšnega dokaza), bi lahko poiskal drugega. Ob upoštevanju, da gre za nujno zadevo, v teh pa sodišča opravljajo naroke tudi med sodnimi počitnicami, sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo dolžnikovi prošnji za preložitev naroka.
Upnik je poskusil priti do poplačila terjatve tudi z izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – navedenih zemljiških pisem, vendar pa ni bil uspešen kljub pravnomočnemu sklepu o izvršbi. S tem je dejansko izkazal verjetnost obstoja svoje terjatve do dolžnika.
Pravnomočen sklep o izvršbi ne predstavlja izvršilnega naslova ali temelja terjatve, vendar pa še dodatno kaže na obstoj terjatve. In ne v izvršilnem postopku ne zunaj njega dolžnik nikoli ni uveljavljal ničnosti zemljiških pisem ali s tožbo zahteval njihove vrnitve.
utemeljeni sum - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe, češ da zahtevani dokazni standard utemeljenega suma v predmetni kazenski zadevi ni podan, ker očitki obdolžencu izhajajo le iz indicev, ki ne predstavljajo niti sklenjenega indičnega kroga. Glede na dejstvo, da se obdolženec v preiskavi ni zagovarjal, gre ugotoviti, da zagovornica pri utemeljevanju tega stališča izhaja iz lastne dokazne ocene tekom preiskave zbranih dokazov, ki pa za pritožbeno sodišče ni prepričljiva.
postopek osebnega stečaja - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe - namen stečajnega postopka - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov
Tudi v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pri čemer jo kot njegov zastopnik uresniči stečajni upravitelj.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da mora upravitelj upniku podati izjavo o uresničitvi odstopne pravice že pred predlogom sodišču za soglasje k tej izjavi.
Upravitelj mora najprej poskrbeti, da se bo v stečajno maso nateklo kar največ sredstev, pri čemer mora paziti tudi na to, da bodo stroški postopka čim manjši in da stečajna masa z njimi ne bo neupravičeno obremenjena.
Ob izostanku kakršnihkoli nasprotnih navedb s strani dolžnice ji višje sodišče lahko odgovori le, da gre v takih primerih vedno le za predvidevanje, ki je tu realno izkazano, dolžnica pa tega ni uspela v ničemer izpodbiti.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nujen ukrep - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - odvisnost od drog - kolizijski skrbnik
Po določilu 161. člena DZ sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je ta ogrožen. Gre za nujen ukrep regulacijske narave, s katerim se začasno uredi sporno razmerje pred meritorno odločbo. Da ne bi začasna odredba prejudicirala končne odločitve, je treba k njeni izdaji pristopiti restriktivno in jo izdati zgolj, ko se ugotovi dejanska ogroženost otrokovih koristi.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00040241
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - izpodbojna zakonska domneva
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče po merilih iz 43. člena tega zakona, last lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ta domneva je izpodbojna, a je pritožnici, na kateri je trditveno in dokazno breme, v postopku ni uspelo izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040095
OZ člen 179. URS člen 35, 39. ZPP člen 151.
prepoved žaljivih izjav - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - plačilo odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice posameznika - tehtanje pravic - svoboda izražanja - elektronska pošta - objektivno žaljive besede - oskrba živali - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku
Glede vprašanja toženkinega posega v tožničine osebnostne pravice je sodišče prve stopnje pravilno tehtalo med dvema ustavnima pravicama, to je varstvom tožničinih osebnostnih pravic (35. člen URS) in toženkino svobodo izražanja (prvi odstavek 39. člena URS). Ugotovilo je, da je toženka slednjo prekoračila, zato jo je omejilo na nujno potrebno mero, da lahko sobiva s tožničino pravico.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo prepovednemu zahtevku. Načelno velja, da že enkratna kršitev osebnostne pravice zadostuje za obstoj ponovitvene nevarnosti, sodišče pa v konkretnem primeru tudi ni našlo okoliščin, ki bi jo izključevale.
Vsi stroški, povezani s postopkom za izdajo začasne odredbe, so del pravdnih stroškov in delijo njihovo končno usodo (151. člen ZPP). To pomeni, da se stroški, nastali v zvezi s pritožbo v postopku za izdajo začasne odredbe, odmerijo v celoti ne glede na uspeh, nato pa se stranki priznajo, upoštevaje končni uspeh.
Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Glede na ugotovljeno, konkreten primer odstopa od primerov, na katere se sklicuje pritožba, saj je tožnik trpel bolečine v precej daljšem časovnem obdobju, tako rekoč eno leto.
plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - čista denarna terjatev - direktno sodno varstvo
Tožnik je za celotno vtoževano obdobje zahteval plačilo za dejansko opravljeno delo, zato gre za čisto denarno terjatev, za katero je dopustno direktno sodno varstvo v okviru zastaralnega roka.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280.
postopek osebnega stečaja - aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - pravni interes za postopek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - domneva insolventnosti
Tekoči izvršilni postopek ni razlog, zaradi katerega bi bil stečajni postopek nedopusten. ZFPPIPP ureja razmerje med obema postopkoma. Zaradi začetka stečajnega postopka sta oba tekoča izvršilna postopka na podlagi zakona prekinjena, v nadaljevanju pa bosta ustavljena. Zato njuna uporaba, z namenom utemeljevanja neobstoja pravnega interesa za vodenje tega postopka, nikakor ne more biti utemeljena. ZFPPIPP izvršilnemu upniku ne odreka možnosti predlagati stečaj nad dolžnikom, prav zato pa uredi razmerje med obema postopkoma. Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad pritožnikom, ker so izpolnjene predpostavke iz 3. točke 231. člena ZFPPIPP.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041933
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 41.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v odločbah (VIII Ips 17/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 3/2020 in VIII Ips 18/2020) zavzelo stališče, da je pri zagotavljanju tedenskih počitkov vojakom potrebno izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu in skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Tožnik je trdil, da mu tedenski počitek, kljub temu, da so bili v evidencah prosti dnevi predvideni, ni bil omogočen izključno zaradi njegovega dela. Na misiji je bil v vodu za oskrbo, na oddelku vzdrževanja skladiščnih rezervnih delov in je skrbel za nabavo, izdajo in naročanje rezervnih delov za vojaška vozila iz Slovenije. Tedenskega počitka ni imel, ker so morali vozila urgentno popraviti, če se je kaj pokvarilo. Izpovedal je, da je dobil tedenski načrt dela, mesečni pregledi so bili planirani, urgentne zadeve pa se ni dalo planirati. V tedenskem načrtu ni bilo določeno, da je na dan, ki je v evidenci označen kot prost, v delavnici. Vendar pa je moral oditi v delavnico, če je bilo treba zaradi popravila vozila izdati rezervne dele ali narediti kaj drugega v delavnici. Tudi v nedeljo so bili avtomobili v obratovanju. Za skladišče je bil zadolžen samo on, mehaniki pa so bili trije.
Iz povzetih procesnih opravil in vlog v spisu izhaja, da je predlagatelj sam povzročil, da do vsebinske obravnave predloga, ki ga je vložil, ni prišlo. Nasprotna udeleženka je bila v ugovornem postopku uspešna, naroka na katerem bi se predlog vsebinsko obravnaval ter bi se lahko dokazno ovrednotile okoliščine primera, pa ni bilo zaradi razlogov na strani predlagatelja. Zato ni mogoče ugotavljati (niti za potrebe stroškovne odločitve), ali sta oba udeleženca prispevala h konfliktni situaciji, ki naj bi opravičevala vložitev tega predloga.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - pravdna sposobnost stranke - dvom v pravdno sposobnost
Pri odločanju o toženčevi pritožbi zoper izdano zamudno sodbo je treba upoštevati, da so z zdravstveno dokumentacijo in izvedenskim mnenjem izkazane njegove trditve o duševni bolezni oziroma motnji, torej o takšnem duševnem stanju, ki bi lahko vplivalo na toženčevo sposobnost sodelovanja v postopku, kar vse vzbuja utemeljen dvom o pomanjkanju pravdne sposobnosti.