predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - zamuda roka - štetje roka - razlog za zamudo roka - skrbnost odvetnika - očitno neupravičen razlog
Upravičenost vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP), je na njen predlog, da ga lahko opravi kasneje, treba presojati strogo, saj gre za izjemo.
Morda drži, da od neuke (starejše) osebe ne gre pričakovati, da bi vedela, kako se štejejo sodni roki oz. kdaj šteti, da je pisanje vročeno, zlasti če se to ne ujema s trenutkom (dnem), ko je bilo dejansko odločeno v hišni predalčnik. Vendar pa ne drži, da tega ni pričakovati od odvetnika.
utemeljen sum - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici je potrebno opraviti presojo, ali so dokazi, ki so bili izvedeni v preiskavi, stopnjo utemeljenega suma omajali do te mere, da bi bilo potrebno pripor zoper obdolženca odpraviti.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nujen ukrep - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - odvisnost od drog - kolizijski skrbnik
Po določilu 161. člena DZ sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je ta ogrožen. Gre za nujen ukrep regulacijske narave, s katerim se začasno uredi sporno razmerje pred meritorno odločbo. Da ne bi začasna odredba prejudicirala končne odločitve, je treba k njeni izdaji pristopiti restriktivno in jo izdati zgolj, ko se ugotovi dejanska ogroženost otrokovih koristi.
denarno kaznovanje pooblaščenca - žalitev sodišča - žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - grožnja - višina denarne kazni - kontekst podanih izjav
Pritrditi je pritožbi, da napoved vložitve kazenske ovadbe samo po sebi ni nekaj protipravnega. Gre za dovoljeno pravno sredstvo, ki se ga lahko posluži tudi stranka. Nikakor pa ne drži, da je v sodni dvorani dovoljeno groziti sodnici in izvedenki, da bosta imeli zaradi dela, ki ga opravljata, »hude težave« in bosta utrpeli »zelo zelo hude posledice«. V tem pogledu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je treba razlikovati med izjavami, ki pomenijo kritiko sodniškega dela ali izvedenskega mnenja (ad rem), in izjavami, ki pomenijo osebni napad na sodišče in njegove pomočnike (ad personam).
ZIS člen 91, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4.. ZSDU člen 95, 95/1.. ZKolP člen 3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2011) člen 73.
napitnina - plačilo razlike plače - delovna uspešnost - krupjeji
Ni pravilno pritožbeno stališče tožnika, da je sporazum delitev napitnine uredil v nasprotju z določbo 91. člena ZIS. Tožena stranka je napitnine razdelila izključno med delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki jih določa 91. člen ZIS, ter sorazmerno z njihovim prispevkom k višini pobrane napitnine. V kolikor bi šteli, da 91. člen ZIS dopušča delitev napitnine le na način, za katerega se zavzema tožnik, torej da se del napitnine, pobran na igralni mizi, ne sme prenesti v skrinjico za napitnine pri blagajni, ter da pri delitvi napitnine, zbrane na igralnih mizah, ne smejo biti udeleženi nadzorniki igralnih aparatov, temveč le krupjeji oziroma nadzorniki igralnih miz, ne bi prepuščal podrobnejše ureditve panožni kolektivni pogodbi. Besedilo ZIS namreč določa (le) delovna mesta, ki sodelujejo pri delitvi napitnine, ter kriterij za delitev (sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici). Glede na to, da zakon prepušča podrobnejšo ureditev panožni kolektivni pogodbi, ureditev v 91. členu ZIS ni tako izključujoča, kot to meni tožnik.
Ker je imel sporazum, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, naravo kolektivne pogodbe, ter je v skladu s sorazmernim prispevkom vseh delavcev, ki jih opredeljuje 91. člen ZIS, podrobneje določil način delitve napitnine, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tudi ureditev v sporazumu, da se 10 % napitnine, pobrane na igralnih mizah, prenese v napitnino na blagajni, upošteva določbo iz 91. člena ZIS o delitvi glede na sorazmerni prispevek.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med strankama iz l. 2009 za tožnikovo zemljišče, na katerem je imela toženka reklamni pano, pravilno in učinkovito odpovedana po tem, ko jo je tožnik s pisnim opominom pozval k plačilu dveh zapadlih in neplačanih najemnin, ki jih toženka tudi v dodatnem roku ni plačala. Pritožbene navedbe v navedene odločilne ugotovitve ne zbujajo dvoma.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00040241
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - izpodbojna zakonska domneva
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče po merilih iz 43. člena tega zakona, last lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ta domneva je izpodbojna, a je pritožnici, na kateri je trditveno in dokazno breme, v postopku ni uspelo izpodbiti.
Po določilu prvega odstavka 25. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Gre za zakonski rok.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - silobran - istočasnost napada in obrambe
V nasprotju s pritožbenim stališčem namreč šele napadu, ki je dokazano protipraven, kot je tudi v obravnavanem primeru, lahko sledi obramba in ne prej, zato je tudi zapis v tenorju izpodbijane sodbe v tem delu, začenši z besedami ″po dejanju, opisanem pod točko I.)″ potrebno brati in razumeti kot sklop tesnega in med seboj povezanega dogajanja med obema obdolžencema.
postopek osebnega stečaja - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe - namen stečajnega postopka - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov
Tudi v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pri čemer jo kot njegov zastopnik uresniči stečajni upravitelj.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da mora upravitelj upniku podati izjavo o uresničitvi odstopne pravice že pred predlogom sodišču za soglasje k tej izjavi.
Upravitelj mora najprej poskrbeti, da se bo v stečajno maso nateklo kar največ sredstev, pri čemer mora paziti tudi na to, da bodo stroški postopka čim manjši in da stečajna masa z njimi ne bo neupravičeno obremenjena.
Ob izostanku kakršnihkoli nasprotnih navedb s strani dolžnice ji višje sodišče lahko odgovori le, da gre v takih primerih vedno le za predvidevanje, ki je tu realno izkazano, dolžnica pa tega ni uspela v ničemer izpodbiti.
Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P.
ZKP člen 83, 83/2, 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 285e.
izločitev nedovoljenega dokaza - prikriti preiskovalni ukrep - instrukcijski ali prekluzijski rok - avtentična razlaga zakona
Po prepričanju sodišča druge stopnje, gre citirano ustavno odločbo tolmačiti in izvajati tako, da se sporno gradivo ne uniči, razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da kazenskega pregona ne bo začel, zapečati pa se tedaj, ko državni tožilec po poteku dveletnega roka ne izkaže nobene aktivnosti v zvezi z nadaljevanjem kazenskega pregona.
začetek postopka osebnega stečaja - sodne počitnice - nujne zadeve - preložitev naroka - zemljiško pismo - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - obstoj upnikove terjatve
Res je pričakovano, da odvetniki dopust koristijo v času sodnih počitnic, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni upravičenega razloga za preložitev naroka.
Dolžnik je vsekakor imel možnost, da si pred narokom zagotovi strokovno pomoč; če odvetnik, ki si ga je najprej izbral, zaradi dopusta ni bil na razpolago (pa o tem niti ni predložil kakšnega dokaza), bi lahko poiskal drugega. Ob upoštevanju, da gre za nujno zadevo, v teh pa sodišča opravljajo naroke tudi med sodnimi počitnicami, sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo dolžnikovi prošnji za preložitev naroka.
Upnik je poskusil priti do poplačila terjatve tudi z izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – navedenih zemljiških pisem, vendar pa ni bil uspešen kljub pravnomočnemu sklepu o izvršbi. S tem je dejansko izkazal verjetnost obstoja svoje terjatve do dolžnika.
Pravnomočen sklep o izvršbi ne predstavlja izvršilnega naslova ali temelja terjatve, vendar pa še dodatno kaže na obstoj terjatve. In ne v izvršilnem postopku ne zunaj njega dolžnik nikoli ni uveljavljal ničnosti zemljiških pisem ali s tožbo zahteval njihove vrnitve.
ZDR-1 člen 49, 49/4, 118.. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - direktor - razrešitev s funkcije - sodna razveza
Vrhovno sodišče je glede določbe četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 zavzelo stališče, da je določba kogentne narave, zato se tožnik v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije predsednika uprave ni mogel veljavno dogovoriti za prenehanje prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker ta pogodba o zaposlitvi s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi ni prenehala veljati, je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039300
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-3. OZ člen 261.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor mednarodne nepristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - tožba in nasprotna tožba - posebna pristojnost - pristojnost za nasprotno tožbo - tožba za vrnitev stvari - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - nasprotna tožba - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - obstoj zapadle terjatve
Ugovor retencijske pravice, podan v postopku po prvotni tožbi, ustvarja zadostno medsebojno zvezo nasprotne tožbe s tožbo (oziroma med obema postopkoma, katerih predmet sta ti dve tožbi), ki utemeljuje uporabo 3. točke 8. člena Uredbe 1215/2012. V nasprotnem primeru (če bi bilo ugodeno toženčevemu ugovoru mednarodne pristojnosti in bi bila nasprotna tožba zavržena), bi slovensko sodišče obravnavalo tožbo, hrvaško sodišče pa (nasprotno) tožbo pod pogojem, da bi jo tožnika vložila. V tem primeru bi prišlo do podvojene in lahko celo različne presoje dejstev glede obstoja terjatve tožnikov, kar pa je v opreki z namenom navedene določbe, ki je v tem, da da se prepreči odvečne postopke in sprejetje medsebojno protislovnih sodnih odločb v različnih postopkih, s čimer se zasleduje interes učinkovitega izvajanja sodne oblasti.
OZ člen 104, 122, 190, 659. ZJN-3 člen 67, 95, 95/4, 95/5. ZPVPJN člen 5, 14, 42, 44. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 28, 34.
javni razpis - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodbena cena del - klavzula ključ v roke - dopustnost klavzule - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - neupravičena pridobitev - razveza pogodbe - sprememba pogodbe - spremenjene okoliščine - zmota
Določba, kot je navedena tako v osnutku pogodbe kot v sami pogodbi, definira klavzulo "ključ v roke".
Klavzula "ključ v roke" je dopustna tudi pri drugih pogodbah in ne le pri gradbeni pogodbi.
Iz definicije neupravičene pridobitve je razvidno, da je podana le, če je bil nekdo obogaten na škodo drugega brez pravnega temelja. Pravdni stranki pa sta sklenili pogodbo za sanacijo kmetijskih zemljišč.
Že iz razpisni dokumentaciji priloženega osnutka pogodbe izhaja, da tožena stranka želi skleniti pogodbo za sanacijo točno določenih kmetijskih zemljišč za fiksno ceno, na katero ne bodo vplivala nepredvidena, presežna ali manjkajoča dela. Tožeča stranka je tako zahtevo sprejela že s prijavo na razpis, še dodatno pa s podpisom pogodbe, kjer je dodano le ime klavzule (ključ v roke), ki je bila vsebinsko opredeljena že ob razpisu.
Po sklenitvi pogodbe ne more več uveljavljati, da priprava javnega naročila ni bila skrbna ali da ni pripravljena celotna ustrezna dokumentacija. To je imela možnost storiti le pred prijavo na razpis in uveljavljati v postopku pravnega varstva po - ZPVPJN.
Sodno varstvo po 42. členu ZPVPJN ni namenjeno izbranemu ponudniku, temveč lahko izpodbojnost pogodbe uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, ali zagovornik javnega interesa. Pravni interes za sklenitev pogodbe pa ima lahko le neizbrani ponudnik, kar tožeča stranka ni.
Tožeča stranka ne more zahtevati razveze pogodbe, saj je bila pogodba razvezana že pred vložitvijo tožbe.
Dogovorjena je bila fiksna cena za sanacijo vseh v pogodbi navedenih zemljišč, s spremembo te klavzule pa bi se pogodba tako spremenila, da bi morala tožena stranka izvesti nov postopek javnega naročanja. Sprememba pogodbe brez izvedbe novega javnega naročila, kot jo želi tožeča stranka, pa ni mogoča in je tudi sodišče ne more dovoliti.
Spremenjene okoliščine povzročijo ali razvezo pogodbo ali pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev, nikakor pa ni mogoče oboje naenkrat.
Zmota v obravnavanem primeru ni pravno relevantna, saj tožeča stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo.
plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - čista denarna terjatev - direktno sodno varstvo
Tožnik je za celotno vtoževano obdobje zahteval plačilo za dejansko opravljeno delo, zato gre za čisto denarno terjatev, za katero je dopustno direktno sodno varstvo v okviru zastaralnega roka.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280.
postopek osebnega stečaja - aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - pravni interes za postopek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - domneva insolventnosti
Tekoči izvršilni postopek ni razlog, zaradi katerega bi bil stečajni postopek nedopusten. ZFPPIPP ureja razmerje med obema postopkoma. Zaradi začetka stečajnega postopka sta oba tekoča izvršilna postopka na podlagi zakona prekinjena, v nadaljevanju pa bosta ustavljena. Zato njuna uporaba, z namenom utemeljevanja neobstoja pravnega interesa za vodenje tega postopka, nikakor ne more biti utemeljena. ZFPPIPP izvršilnemu upniku ne odreka možnosti predlagati stečaj nad dolžnikom, prav zato pa uredi razmerje med obema postopkoma. Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad pritožnikom, ker so izpolnjene predpostavke iz 3. točke 231. člena ZFPPIPP.
Zbiranje, obdelava, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, pa je v skladu s 149. členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) obvezna gospodarska javna služba, ki jo zagotavlja občina. Slednja pa je tudi predpisala obvezno vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v organiziran sistem odvažanja odpadkov in jim naložila obveznost poravnavanja stroškov.