ZDR-1 člen 142, 142/1, 151, 151/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta - nočno delo - policist
Sodišče prve stopnje je upoštevalo izračun tožnika, ki je delež nočnega dela izračunal glede na ure dejansko opravljenega dela (1720 ur) in ki v fond delovnega časa ni štel delovnih ur upravičene odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta (272 ur). Ugotovilo je, da je tožnik nočno delo v spornem letu opravljal 35,23 % polnega letnega delovnega časa (606 ur/1720) in na tej podlagi zaključilo, da je upravičen do dodatnega dneva letnega dopusta po točki c/ prvega odstavka 19.a člena KPP.
Pritožba izračunu sodišča prve stopnje utemeljeno nasprotuje z navedbami, da je treba pri razlagi pojma "polni letni delovni čas" iz prvega odstavka 151. člena ZDR-1 upoštevati določbo prvega odstavka 142. člena ZDR-1, ki delovni čas definira kot efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Pravilen je zato izračun tožene stranke, ki je v pojem "polni letni čas" štela tudi čas (ure) tožnikovih upravičenih odsotnosti od dela. Drugačna razlaga tega pojma bi po pravilnem navajanju pritožbe lahko vodila v neenako obravnavo delavcev. Kljub natančno določenim pogojem za pridobitev dodatnih dni letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela po 19.a členu KPP, bi namreč lahko z dela dlje časa upravičeno odsotni delavci (npr. zaradi bolezni) pogoje za priznanje dodatnih dni letnega dopusta izpolnili z bistveno manjšim številom opravljenih ur v manj ugodnem delovnem času kot delavci, ki so bili z dela odsotni le za čas izrabe rednega letnega dopusta.
Ker tožnik ni izpolnjeval pogojev za nočnega delavca iz 151. člena ZDR-1, mu tožena stranka pri odmeri letnega dopusta za sporno leto utemeljeno ni priznala dodatnega dneva letnega dopusta po točki c/ prvega odstavka 19.a člena KPP.
ZKP člen 83, 83/2, 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 285e.
izločitev nedovoljenega dokaza - prikriti preiskovalni ukrep - instrukcijski ali prekluzijski rok - avtentična razlaga zakona
Po prepričanju sodišča druge stopnje, gre citirano ustavno odločbo tolmačiti in izvajati tako, da se sporno gradivo ne uniči, razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da kazenskega pregona ne bo začel, zapečati pa se tedaj, ko državni tožilec po poteku dveletnega roka ne izkaže nobene aktivnosti v zvezi z nadaljevanjem kazenskega pregona.
prikrajšanje solastnika - souporaba nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - uporabnina za nepremičnino - onemogočanje uporabe nepremičnine solastniku
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik privolil v svoje prikrajšanje, ki mu je nastalo, ker nepremičnine ni uporabljal, ni pa uspel dokazati, da bi mu toženke onemogočale souporabo nepremičnine.
stroški postopka - umik tožbe zaradi izpolnitve - pravočasen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Drži tudi pritožbeni očitek, da tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati toženi stranki pravdnih stroškov, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar je v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.
spor majhne vrednosti - javnopravna odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja državnega organa - premoženjska škoda - kvalificirana stopnja napačnosti - načelo subsidiarnosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nujen ukrep - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - odvisnost od drog - kolizijski skrbnik
Po določilu 161. člena DZ sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je ta ogrožen. Gre za nujen ukrep regulacijske narave, s katerim se začasno uredi sporno razmerje pred meritorno odločbo. Da ne bi začasna odredba prejudicirala končne odločitve, je treba k njeni izdaji pristopiti restriktivno in jo izdati zgolj, ko se ugotovi dejanska ogroženost otrokovih koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039300
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-3. OZ člen 261.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor mednarodne nepristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - tožba in nasprotna tožba - posebna pristojnost - pristojnost za nasprotno tožbo - tožba za vrnitev stvari - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - nasprotna tožba - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - obstoj zapadle terjatve
Ugovor retencijske pravice, podan v postopku po prvotni tožbi, ustvarja zadostno medsebojno zvezo nasprotne tožbe s tožbo (oziroma med obema postopkoma, katerih predmet sta ti dve tožbi), ki utemeljuje uporabo 3. točke 8. člena Uredbe 1215/2012. V nasprotnem primeru (če bi bilo ugodeno toženčevemu ugovoru mednarodne pristojnosti in bi bila nasprotna tožba zavržena), bi slovensko sodišče obravnavalo tožbo, hrvaško sodišče pa (nasprotno) tožbo pod pogojem, da bi jo tožnika vložila. V tem primeru bi prišlo do podvojene in lahko celo različne presoje dejstev glede obstoja terjatve tožnikov, kar pa je v opreki z namenom navedene določbe, ki je v tem, da da se prepreči odvečne postopke in sprejetje medsebojno protislovnih sodnih odločb v različnih postopkih, s čimer se zasleduje interes učinkovitega izvajanja sodne oblasti.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - silobran - istočasnost napada in obrambe
V nasprotju s pritožbenim stališčem namreč šele napadu, ki je dokazano protipraven, kot je tudi v obravnavanem primeru, lahko sledi obramba in ne prej, zato je tudi zapis v tenorju izpodbijane sodbe v tem delu, začenši z besedami ″po dejanju, opisanem pod točko I.)″ potrebno brati in razumeti kot sklop tesnega in med seboj povezanega dogajanja med obema obdolžencema.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo tožnikovi izpovedi o ponavljajočem se, žaljivem in grdem ravnanju z njim v obliki kričanja, vpitja nanj, neprimerne in žaljive komunikacije, zlasti s strani direktorice, pa tudi s strani ustanovitelja toženke in sodelavca (svaka), nenehnih pozivov, naj gre iz družinskega podjetja in izključno njemu namenjene prepovedi oziroma omejitve komunikacije z delavci v delavnici.
Izvedeni dokazi, če se jih ocenjuje kot vsebinsko celoto, potrjujejo, da je v tožnikovem primeru dokazano trpinčenje na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, upoštevajoč vsa ravnanja, obnašanje predpostavljenih in vse sporne dogodke skupaj in v medsebojni povezanosti.
Iz povzetih procesnih opravil in vlog v spisu izhaja, da je predlagatelj sam povzročil, da do vsebinske obravnave predloga, ki ga je vložil, ni prišlo. Nasprotna udeleženka je bila v ugovornem postopku uspešna, naroka na katerem bi se predlog vsebinsko obravnaval ter bi se lahko dokazno ovrednotile okoliščine primera, pa ni bilo zaradi razlogov na strani predlagatelja. Zato ni mogoče ugotavljati (niti za potrebe stroškovne odločitve), ali sta oba udeleženca prispevala h konfliktni situaciji, ki naj bi opravičevala vložitev tega predloga.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041933
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 41.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v odločbah (VIII Ips 17/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 3/2020 in VIII Ips 18/2020) zavzelo stališče, da je pri zagotavljanju tedenskih počitkov vojakom potrebno izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu in skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Tožnik je trdil, da mu tedenski počitek, kljub temu, da so bili v evidencah prosti dnevi predvideni, ni bil omogočen izključno zaradi njegovega dela. Na misiji je bil v vodu za oskrbo, na oddelku vzdrževanja skladiščnih rezervnih delov in je skrbel za nabavo, izdajo in naročanje rezervnih delov za vojaška vozila iz Slovenije. Tedenskega počitka ni imel, ker so morali vozila urgentno popraviti, če se je kaj pokvarilo. Izpovedal je, da je dobil tedenski načrt dela, mesečni pregledi so bili planirani, urgentne zadeve pa se ni dalo planirati. V tedenskem načrtu ni bilo določeno, da je na dan, ki je v evidenci označen kot prost, v delavnici. Vendar pa je moral oditi v delavnico, če je bilo treba zaradi popravila vozila izdati rezervne dele ali narediti kaj drugega v delavnici. Tudi v nedeljo so bili avtomobili v obratovanju. Za skladišče je bil zadolžen samo on, mehaniki pa so bili trije.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
materialni stroški - sodni tolmač
Zato sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je stroške porabljenega materiala – papirja, izračunalo na podlagi dejanske cene listov A4 formata. Stroške porabe morebitnega drugega materiala, sodna tolmačka izrecno namreč ni priglasila. Na stroškovniku je sicer navedena opomba o tem, kaj vse lahko predstavljajo materialni stroški po prvem odstavku 49. člena Pravilnika, vendar pa iz samega stroškovnika med priglašenimi materialnimi stroški, ni mogoče razbrati ničesar drugega kot stroške papirja. Katere, v opombi pod številko 2 navedene materialne stroške, predstavlja znesek 0,20 EUR za eno stran, namreč tolmačka našteva šele v pritožbi, ki pa je ne dokumentira.
Zbiranje, obdelava, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, pa je v skladu s 149. členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) obvezna gospodarska javna služba, ki jo zagotavlja občina. Slednja pa je tudi predpisala obvezno vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v organiziran sistem odvažanja odpadkov in jim naložila obveznost poravnavanja stroškov.
ZPP člen 12, 142, 149, 318, 359. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zamudna sodba - nepravilno vročanje - teža pošiljke - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - vrnitev darila - načelo pomoči prava neuki stranki
Toženec je s svojimi izkazi (da teža dejansko prejete pošiljke objektivno ne ustreza temu, kar naj bi pošiljka vsebovala), ki jim tožnica niti ne nasprotuje, uspešno izpodbil domnevo pravilne vročitve in dokazal, da ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da mu je bila nasprotna tožba osebno vročena.
V postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja zakoncev in deležev na njem zakonec ne more zahtevati tudi že delitve (samo) dela tega premoženja (na način, da bi iz dela skupnega premoženja nastala solastnina), ker se mora to deliti celostno.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Glede na ugotovljeno, konkreten primer odstopa od primerov, na katere se sklicuje pritožba, saj je tožnik trpel bolečine v precej daljšem časovnem obdobju, tako rekoč eno leto.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00040241
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - izpodbojna zakonska domneva
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče po merilih iz 43. člena tega zakona, last lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ta domneva je izpodbojna, a je pritožnici, na kateri je trditveno in dokazno breme, v postopku ni uspelo izpodbiti.
Po določilu prvega odstavka 25. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Gre za zakonski rok.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med strankama iz l. 2009 za tožnikovo zemljišče, na katerem je imela toženka reklamni pano, pravilno in učinkovito odpovedana po tem, ko jo je tožnik s pisnim opominom pozval k plačilu dveh zapadlih in neplačanih najemnin, ki jih toženka tudi v dodatnem roku ni plačala. Pritožbene navedbe v navedene odločilne ugotovitve ne zbujajo dvoma.
podjemna pogodba - napake izvedenih del - odgovornost podjemnika za napake - pravočasno grajanje napak - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za uporabo 636. člena OZ. Sodišče je namreč ugotovilo, da tudi v kolikor potisk stekla ni bil skladen z naročilom, je toženec morebitne napake grajal šele po treh dneh in še v aprilu (dva meseca po izvedbi) smatral, da je za to odgovoren avtor datotek vzorca. Glede na to pa ni mogoče zaključiti, da se je podjemnik zavedal ali bi se moral zavedati napak dela, če je še naročnik sam za to krivil tretjo osebo in razlog izvira v nejasnosti datotek z vzorci.